Grčija je še vedno najbolj priljubljena vstopna točka v Evropo za begunce in migrante. Na otoke Egejskega morja vsak teden pripluje od tisoč do tri tisoč priseljencev iz sosednje Turčije. Skupaj zdaj samo na grških otokih (Lezbos, Hios, Samos) biva nekaj več kot 40 tisoč migrantov in beguncev. Tragedijam na njihovi poti pa ni videti konca. Po poročanju grških medijev so policisti v zadnjih dneh na vzhodu Grčije našli šest trupel. Migranti so umrli zaradi posledic podhladitve. Lokacije najdenih pričajo o tem, da migranti ubirajo nove poti za prihod in nove poti proti severu Evrope. Grške oblasti že nekaj mesecev opozarjajo, da si želijo večjo podporo Evropske unije. Premier Kiriakos Micotakis se je prejšnji teden v Atenah srečal s podpredsednikom Evropske komisije Margaritisom Schinasom, pristojnim za spodbujanje evropskega načina življenja, in komisarko Ylvo Johansson, pristojno za notranje zadeve, ter jima povedal, da se Grčija nadeja pomoči EU in oprijemljivih predlogov glede vprašanja migracij.
Ljudje so utrujeni, naveličani čakanja in predvsem zelo razočarani
Nove poti za prečkanje meje
Sporazum o izmenjavi beguncev, ki sta ga sklenili Turčija in Evropska unija leta 2016, je za Grčijo danes le še slaba šala. Grčija dejansko razen finančne pomoči nima več nobene podpore EU. Četudi se Grčija in Turčija trenutno nahajata sredi novega diplomatskega spora, turška mornarica v Egejskem morju še vedno ustavlja čolne z migranti. Po poročanju norveške nevladne organizacije Aegean boat report se je prejšnji teden na grške otoke namenilo 74 čolnov, kar 47 jih je ustavila turška mornarica ali pomorska policija. Turška mornarica je samo letos preprečila vstop v Grčijo več kot sto tisoč ljudem.
Nove smrtne žrtve ob vzhodni grški meji pa pričajo o tem, da so begunci začeli uporabljati alternativno pot za vstop v Evropo: po prečkanju reke Evros na grško-turški meji se odpravijo v notranjost in potem hodijo ob grško-bolgarski meji. Za tisto območje naj bi bil značilen divji teren in pa trenutno nizke temperature, ki otežujejo migrantsko potovanje. Migranti se za novo pot proti notranjosti Balkana odločajo zaradi poostrenega policijskega nadzora. Pri tem na poti do prvega večjega mesta, grškega Komotinija, hodijo peš in potem od tam nadaljujejo pot z avtobusom do Soluna. Pešačenje do Komotinija naj bi trajalo tudi do sedem dni, odvisno od vremenskih razmer. Zaradi povečanega toka migrantskih prehodov čez reko Evros namerava grška vlada sprejeti dodatne ukrepe za njihovo zaustavitev. Naj spomnimo, od leta 2012 je na meji z Bolgarijo že postavljenih 12 kilometrov žičnate ograje.
Francija bo sprejela 400 migrantov
Francija bo Grčiji pomagala s sprejetjem 400 migrantov, je napovedal francoski veleposlanik v Atenah Patrick Maisonnave. To bo prva večja premestitev prosilcev za azil iz Grčije od vrhunca migrantske krize leta 2015. "Ne moremo pustiti Grčije brez pomoči sredi humanitarnega izziva," je dodal, pri čemer je spomnil, da Turčija nenehno grozi, da bo odprla vrata in migrante poslala v Evropo.
Begunci zmrzujejo tudi na otokih
Na migrantskem Lezbosu je po poročanju Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) nastanjenih več kot 19 tisoč ljudi, večina jih prihaja iz Afganistana, Sirije, Konga, Palestine, Iraka in Somalije. Mnogi izmed njih (več kot 17 tisoč) so nastanjeni v prenatrpanem begunskem centru Morija s kapaciteto tri tisoč ljudi. Zloglasni begunski center je pogosto brez elektrike, migranti živijo v slabih higienskih razmerah, poskusi samomorov so pogosti, ljudje so utrujeni, naveličani čakanja in predvsem zelo razočarani. Zraven tega te dni tam še dežuje, šotori so zaliti in njihovi stanovalci premraženi. "Morija je prenatrpana in nevarna. Grške oblasti morajo ljudi nemudoma evakuirati in jim pomagati, tudi z zdravstveno oskrbo," se je na dogajanje na Lezbosu odzvala organizacija za človekove pravice Amnesty International in pozvala grško vlado, da pospeši premestitev prosilcev za azil in beguncev v ustrezne nastanitvene centre na celini. "Pri tem morajo grški vladi pomagati tudi druge članice EU in se nujno dogovoriti o shemah za premestitev, ki bi olajšale pritisk na Grčijo," je še pozval Amnesty International.
Visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi je po obisku Lezbosa potrdil, da je stanje zelo zaskrbljujoče. "Smo v Evropi. Ne moremo sprejeti, da ljudje v stiski živijo v tako groznih razmerah," je po obisku komentiral Grandi.
V zadnjih letih je na otokih v Egejskem morju zaradi nezadovoljstva nad težkimi življenjskimi razmerami, dolgim čakanjem in predvsem nezmožnostjo, da bi zapustili otok, vzplamtelo več medetničnih spopadov, požarov, pretepov in drugi agresivnih incidentov. Nekateri so se končali tudi s smrtnimi žrtvami. Slabe življenjske razmere so terjale novo smrtno žrtev tudi nedavno: 27-letna afganistanska begunka je zgorela v družinskem kontejnerju na Lezbosu, ki si ga je delila s svojim možem in tremi otroki.
Število migrantov spet narašča
Letos je iz Turčije v Evropsko unijo vstopilo že 70.000 migrantov, kar je skoraj dvakrat toliko kot v lanskem letu, izhaja iz zaupnega poročila Evropske komisije, ki ga je objavil nemški časnik Die Welt. Številka je dosti nižja od tiste iz leta 2015, ko je v države EU po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce vstopilo več kot milijon prosilcev za azil. Prav včeraj je bil svetovni dan migrantov. Na svetu je v letu 2019 po ocenah Mednarodne organizacije za migracije okoli 272 milijonov migrantov, kar je 51 milijonov več kot leta 2010.
Vlada nad migrante z novo azilno politiko
Prve poteze grške vlade kot odgovor na humanitarno krizo na Lezbosu so bile premestitve migrantov na kopno. Po poročanju domačih medijev jih želijo oblasti namestiti v odprte begunske centre in osem že delujočih centrov zaprtega tipa. V slednjih bodo pristali tisti, ki ne bodo zadostili pogojem za dodelitev azila in bodo izgnani. Poleg tega bo grška vlada, če migrantski centri ne bi zadovoljevali potreb, odprla nedelujoče vojašnice.
Novi konservativni grški premier Micotakis je obljubil, da bo njegova vlada spremenila azilno politiko: "Nova azilna politika bo vključevala tudi nacionalne interese Grčije. Tisti, ki se ne bodo strinjali s preselitvijo, bodo obravnavani, kot da ne želijo ostati v državi, in bodo deportirani." Pri tem je Micotakis še napovedal, da se bo nova azilna politika striktno držala seznama varnih izvornih držav. Na sestanku s komisarjema Johanssonovo in Schinasom je premier poudaril, da migrantsko vprašanje ni samo grško-turško vprašanje, ampak vprašanje evropskih razsežnosti.
Oba komisarja sta mu zagotovila pomoč. Johanssonova je dejala, da je EU pripravljena sodelovati z Grčijo pri idejah in predlogih za reševanje težav. "Naša naloga je, da najdemo rešitve, skupno evropsko politiko glede migracij in azila. Zavedamo se, da je Grčija pod pritiskom, ker je migrantski problem evropski problem, ne le problem Grčije," je še dodala.
Grčija je bila sicer minuli teden že deležna prvega decembrskega obdarovanja: Nemčija ji je poslala 55 tovornjakov s posteljami in odejami v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov. Darilo iz Nemčije naj bi pomagalo premraženim migrantom preživeti hladne zime in hkrati ostati na obrobju Evropske unije.
