Kitajska družba China Road and Bridge Corporation (CRBC) bo pozno zvečer postavila poslednji del jeklene konstrukcije na mostu na hrvaški polotok Pelješac. Gre za simbolno pomemben trenutek za fizično povezavo hrvaškega ozemlja. Promet čez most naj bi stekel prihodnje leto, Hrvati računajo na odprtje junija oziroma pred glavno turistično sezono.
"Drevišnja sklenitev postavitve konstrukcije 2,4 kilometra dolgega in 55 metrov visokega mostu ne pomeni, da bo ta že tudi odprt za promet," je novinarjem pojasnil hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković. Napovedal je, da bo ustrezno pripravljen v začetku prihodnjega leta, odprli pa naj bi ga pred začetkom turistične sezone leta 2022, ko bodo končali tudi vpadnice na most in novo hitro cesto na Pelješcu.
Celotni projekt je stal okoli 420 milijonov evrov, večino denarja je prispevala Evropska unija
Danes zvečer med 23. in 24. uro bodo torej postavili poslednji, 165. del jeklene konstrukcije mostu, kar bo povezalo Komarno v celinskem delu države in Brijesto na Pelješcu ter zapečatilo dolgo pričakovano povezavo hrvaškega ozemlja, so zapisal v sporočilu hrvaške vlade, v katerem so napovedali slovesnost. Vrednost celotnega projekta, vključno s približno 30 kilometri nove hitre ceste na gradbeno zahtevnem terenu polotoka, je ocenjena na nekaj več kot 420 milijonov evrov. EU je iz kohezijskih skladov prispevala 357 milijonov evrov, kar predstavlja 85 odstotkov sredstev, potrebnih za izgradnjo mostu. Na mostu, ki je širok nekaj manj kot 24 metrov, bodo štirje prometni pasovi.
Glavni in odgovorni projektant mostu je slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, ki je večkrat povedal, da gre za njegovo življenjsko delo. Povedal je, da bo most na Pelješac eden izmed petih največjih mostov, ki so jih izgradili v Evropi v tem stoletju. Gre sicer za največji infrastrukturni projekt na Hrvaškem. Pipenbaher se je v svoji bogati karieri podpisal tudi pod viaduktom Črni kal in mostom Na Adi v Beogradu.
Izgradnjo so na mednarodnem javnem razpisu zaupali kitajski gradbeniški družbi CRBC. Kitajski delavci so odprli gradbišče julija 2018, kljub določenim težavam z dobavo konstrukcijskih delov mostu zaradi pandemije covida-19, pa so izgradnjo konstrukcije končali v 36 mesecih, kot je to predvidela pogodba. Na razpis sta se pred tem prijavila tudi avstrijski Strabag in italijanska Astaldija skupaj s turškim podjetjem IC Ictas Isaat Sanayija, a so bili Kitajci najcenejši. Zaradi pritožb zaradi neizbora se je pričetek gradnje zavlekel.
Uresničitev projekta so spremljali tudi politični pritiski iz Bosne in Hercegovine. Bošnjaški politiki so vztrajali, da Hrvaška z izgradnjo mostu krši suverenost BiH in konvencijo ZN o pravu morja. Zahtevali so, da se pred začetkom gradnje ratificira sporazum o meji med Hrvaško in BiH iz leta 1999. Trdili so, da bo most omejil dostop BiH do odprtega morja, medtem ko hrvaški in srbski predstavniki v BiH v gradnji mostu na Pelješac niso videli nič spornega. V Zagrebu so ponavljali, da so pri projektu upoštevali vse zahteve BiH o nemotenem ladijskem prometu glede pristanišča BiH v Neumu. Trdili so, da iz Sarajeva niso dobili nobene uradne zahteve za zaustavitev gradnje mostu.
