
Šest let po terorističnih napadih, ki so 13. novembra pretresli Francijo, se je včeraj v Parizu začel sodni proces proti 20 obtoženim. Tako z vsebinskega kot organizacijskega vidika sojenje, ki naj bi trajalo devet mesecev, tudi v luči pandemije covida-19 in še vedno prisotnih terorističnih groženj, predstavlja poseben izziv. Med obtoženimi je tudi edini preživeli napadalec Salah Abdeslam. Ta je včeraj na zatožni klopi zatrdil, da zanj "ni drugega boga kot Alah".
Francija je bila 13. novembra 2015 priča najbolj krvavim napadom od druge svetovne vojne. Državo, ki si še ni opomogla po januarskih napadih na satirični tednik Charlie Hebdo, so v enem večeru v Parizu pretresli pokol v koncertni dvorani Bataclan, kjer je umrlo 90 ljudi, samomorilski napad na stadionu v predmestju prestolnice in streljanje na obiskovalce barov in restavracij v vzhodnem delu mesta. Umrlo je kar 130 ljudi, med njimi sedem napadalcev, še 350 je bilo poškodovanih.
Šest let pozneje se je zdaj dogajanje preselilo v sodno dvorano, predvidoma vse do 25. maja 2022. Pod strogimi varnostnimi ukrepi bo posebno sodišče v Parizu, pristojno za kazniva dejanja s področja terorizma, sodilo 20 obtoženim, ki jih je usmerjala skrajna skupina Islamska država.
Na vprašanje glede identitete v začetku postopka je Abdeslam včeraj dejal, da želi poudariti, da "ni drugega boga kot Alah in Mohamed je njegov glasnik". Glede svojega poklica je dejal, da se je odpovedal vsem poklicem, da bi postal borec za Islamsko državo. Štirinajst obtožencev bo sicer prisotnih na sojenju, šesterici preostalih pa bodo sodili v odsotnosti. Večina je obtožena, da so pomagali in podpirali priprave na napad. Dvanajstim grozi dosmrtni zapor.
Sodni proces presega običajne okvire tako po številu zasebnih tožnikov - teh je skoraj 1800 -, čustvenem naboju in trajanju. Kar dve leti sta bili potrebni za priprave in izgradnjo posebne obravnavne dvorane znotraj pariške sodne palače. Na voljo je 550 sedišč, po vsej dvorani so razporejeni zasloni za prenos dogajanja.
Prva dneva sojenja sta predvidena zgolj za poimensko navedbo vseh zasebnih tožnikov, šele tretji dan bo sodišče vsebinsko širše predstavilo obtožbe. Vabljenih je skupaj okoli 1800 prič, med drugim tudi preiskovalci iz Francije in Belgije. Kajti marca 2016 je podoben teroristični napad s pariškimi dogodki povezane teroristične celice s 35 smrtnimi žrtvami, tri med napadalci, pretresel še Bruselj. V Parizu bo pričal tudi tedanji francoski predsednik Francois Hollande. Sodelovalo bo še okoli tristo odvetnikov. Med koncem septembra in oktobra bo na procesu predvidoma pričalo približno 300 preživelih napadov in bližnjih preminulih žrtev. (sta)