Evropska komisarka za širitev Marta Kos je včeraj v Bruslju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem razpravljala o konkretnih korakih na poti Srbije v EU in ponovila pričakovanja o jasni evropski usmeritvi Srbije, je zapisala na omrežju X. "S predsednikom Vučićem sem imela konstruktivno srečanje. Poudarila sem, da je širitev proces, ki zahteva sodelovanje celotne družbe. To ni mogoče brez močne civilne družbe in neodvisnih medijev. To je najboljša pot naprej," je še sporočila.
Vučić pa je na družbenih omrežjih sporočil, da sta imela s komisarko "korekten in vsebinski pogovor o aktualnem dogajanju v Srbiji, izpolnjevanju srbske reformne agende, pospešitvi procesa pristopnih pogajanj in izvajanju Evropskega načrta rasti za Zahodni Balkan".
EU na Zahodni Balkan že dolgo gleda zviška
Politolog in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec pravi, da je Evropska komisija, kakor tudi večina evropskih voditeljev, pragmatična, saj v Vučiću vidijo nekoga, ki ima v rokah oblast in je predvidljiv. "Ne želijo ga potisniti bližje k vzhodu. Tudi ne želijo konfliktov v regiji, denimo v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Ne verjamejo, da se lahko civilna družba uspešno organizira in poveže z opozicijo in gre na volitve, kjer bi dosegla spremembe v družbi. Posledica je seveda razočaranje srbske družbe nad EU. Vendar pa večina v EU nima velikega interesa za priključitev Srbije, česar seveda javno ne povejo. Raje imajo državo, ki je 'polovično' vključena. Recimo v skupni trg in brezvizni režim, z nekaterimi omejitvami. Vučić si tudi ne želi omejitev zaradi reform pravne države, ki bi jih prineslo članstvo," pravi Lovec.
Poudari tudi, da ima EU zgodovino slabega razumevanja regije, neodločnosti in napačnih odločitev, kot se je pred leti pokazalo v Makedoniji. "Na regijo prevečkrat gledajo zviška in posplošujejo zadeve. Zdaj je na srbski civilni družbi, da pokaže, da se EU moti. Če bo Vučić razpisal predčasne volitve, mora družba oblikovati listo, sodelovati z opozicijo in po volitvah oblikovati prehodno vlado, ki bo dosegla izpolnitev zahtev študentov. Proces bo težak, počasen, zahteval bo veliko potrpljenja, veliko bo ovir zaradi zasidranosti Vučičevega režima, možne so provokacije glede Kosova, Republike srbske in podobno, ampak možnost je in z malimi zmagami bo tudi EU začela spreminjati stališče," ša doda politolog Marko Lovec.
Srbski predsednik je po lastnih navedbah ponovil, da Srbija ostaja zavezana izpolnjevanju svojih obveznosti pri uresničevanju načrta rasti, krepitvi sodelovanja in stabilnosti v regiji, pa tudi zaščiti mednarodnega prava in svojih nacionalnih interesov.
Po objavi komisarke Kos na omrežju X so se vsuli komentarji besnih Srbov. "Prosim, nehajte. V redu, če ne želite pomagati. Izgubili boste še zadnjega človeka v Srbiji, ki podpira EU," je zapisala uporabnica. Predrag Brajović je zapisal: "Vloga EU pri spodkopavanju demokracije v Srbiji je ogromna. S tem, ko podpira stabilokracijo na račun državljanskih svoboščin in pravic, je EU najbolj zaslužna za dolgoročni obstanek Vučića na oblasti. Vaša izjava je v vseh pogledih sramotna. Kot vi zdaj podpirate Vučića, je EU podpirala Putina, ki grozi, da bo celotno Evropo potegnil v vojno. Srbija danes ne potrebuje EU, ker ne podpira svobode."
Kritično se je odzval tudi nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah v Srbiji, decembra 2023, vodil opazovalno delegacijo poslancev Evropskega parlamenta. V poročilu so opozorili na veliko nepravilnosti, zato jih je Vučić označil za sovražnike Srbije. Zapisal je, da je ravnanje komisarke Kos sramota za Slovenijoe, ravnanje komisije pa sramota za EU. "Okoli Vučića v si ograjo umazano dvojno igro. V Evropskem parlamentu poslanci govorijo o vrednotah, medtem njihove stranke v državah članicah sklepajo gnile kupčije. Slovenija pri tem ni izjema."
Srečanje s komisarko Kos je opisal tudi kot pripravo na pomembne pogovore s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, ki ga čakajo čez nekaj dni. Nekaj deset evropskih poslancev iz političnih skupin S&D, Renew, Zelenih in Levice je na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen naslovilo pismo, v katerem nasprotujejo njenem srečanju z Vučićem. Prvopodpisani pod pismo je Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna), podpisali so ga še Irena Joveva, Marjan Šarec (Renew/Gibanje Svoboda) in Matjaž Nemec (S&D/SD).
Jasno, zakaj na protestih ni zastav EU
V Beograd smo poklicali profesorja na tamkajšnji Fakulteti za politične vede, dr. Ivana Stanojevića. Čeprav ni presenečen nad besedami komisarke Kos, je jezen in kritičen do EU, ki da Vučića na razne načine vseskozi podpira. Kot primer navede rudnik litija Rio Tinto, zaradi česar sta Vučića v Beogradu obiskala tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz. Pravi, da so študenti svetla prihodnost Srbije, in da bi morala EU to prepoznati. "Ni čudno, zakaj na protestih ni niti ene zastave EU. Ta bi se morala držati svojih načel, se pravi vladavine prava, človekovih pravic, svobode medijev, ne pa da podpira človeka, ki vsak dan krši ta temeljna načela," doda.
O Vučićevi napovedi, da bo odstopil, če se dokaže, da so oblasti na protesti zares uporabile zvočni top - vmes je notranji minister Ivica Dačić priznal, da srbska policija poseduje to napravo - Stanojević pravi, da gre še za eno v nizu predsednikovih laži in poudari, kar že dlje časa govorijo protestniki - da Vučić ni pristojen za tovrstne zadeve. Je namreč predsednik republike s podobnimi pooblastili kot jih ima predsednik oziroma predsednica v Sloveniji.
Vučić se sicer zadnje čase sooča z vse večjim pritiskom domače javnosti, potem ko je v Srbiji v soboto potekal eden največjih protestov v zgodovini države, demonstracije pa se vrstijo že od novembra lani. Protestniki srbske oblasti obtožujejo korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava, kar bi lahko predstavljalo težavo tudi na poti Srbije v EU.
Srbski predsednik se je včeraj v Bruslju sestal tudi z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem. Med ključnimi temami njunih pogovorov so bilateralno sodelovanje med Srbijo in zvezo Nato, delovanje Nata na Kosovu ter razmere v Bosni in Hercegovini. Kot je dejal Vučić, je bil Rutte doslej zelo korekten do Srbije in mu je za to hvaležen. "Prepričan sem v še boljše sodelovanje med Srbijo in Natom v prihodnje," je dodal.
