
Zakon je bil sprejet s 150 glasovi za, 12 proti in 19 vzdržanimi. Vlada upa, da bo s tem pomirila zaskrbljenost Bruslja glede stanja vladavine prava na Madžarskem.
Novi urad za integriteto bo preiskoval domnevne zlorabe sredstev EU, vodil pa bo tudi register podjetij, ki so izključena iz javnih naročil. Če bo odkril goljufijo, bo o tem obvestil Urad evropskega javnega tožilca (EPPO) in Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf), poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
Številni strokovnjaki ostajajo skeptični
Organ naj bi začel delovati v drugi polovici novembra. Številni strokovnjaki ostajajo skeptični, če bo to zadostovalo za odpravo korupcije na Madžarskem. Poudarjajo, da bi vlada še vedno lahko namenoma usmerjala dodeljevanje javnih sredstev in sredstev EU tako, da bi imeli od oblasti odvisni poslovneži skoraj vedno koristi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Madžarski premier Viktor Orban, ki je na oblasti od leta 2010, se je zaradi svojih politik zapletel v vrsto sporov z Brusljem. Madžarska je prva članica EU, proti kateri je unija aprila sprožila postopek v okviru mehanizma pogojevanja izplačil evropskih sredstev z vladavino prava.
Evropska komisija je nedavno državam članicam EU predlagala, da se ta postopek nadaljuje in da se Madžarski zamrzne evropska sredstva v višini okoli 7,5 milijarde evrov. Kot so pojasnili v Bruslju, gre za zamrznitev 65 odstotkov obveznosti v okviru treh operativnih programov kohezijske politike, kar predstavlja več kot tretjino madžarskih kohezijskih sredstev.
Komisija se je za to odločila zaradi pomanjkljivosti na področjih javnega naročanja, boja proti korupciji, pregona primerov, povezanih z zlorabo evropskih sredstev, ter preprečevanja konflikta interesov pri dodeljevanju evropskih sredstev javnim skladom.