Vrhunec turistične sezone na Hrvaškem se počasi izteka. Že sedaj je po uradnih podatkih sezono iz leta 2019 presegla za 35 odstotkov. Vendar pa se strokovnjaki bojijo, da bo to že jeseni in pozimi sprožilo vsesplošne podražitve, saj se bodo ljudje zasluženega denarja skušali znebiti čim prej, da jim ga ne bi požrla prihajajoča inflacija.
Hrvaški premier Andrej Plenković je sicer optimističen in za jesen napoveduje ukrepe, ki naj bi ublažili podražitve. "Pripravljamo se na jesen in načrtujemo intervencije, da državljani ne bi preveč občutili draginje. Posledice bodo poleg vojne v Ukrajini pustili tudi velike suše in globalno segrevanje, ki vpliva na delovanje hidroelektrarn in s tem oskrbo z elektriko. Ampak če smo uredili dosedanje situacije, bomo uspeli tudi to," je Plenković te dni odgovoril hrvaškim novinarjem o prihajajočih podražitvah. S turistično sezono je Plenković zadovoljen: "Najpomembneje je, da nam je kljub zahtevnim okoliščinah uspelo. Podatki so zelo obetavni. Dobiček je sijajen, prav tako je fiskalizacija višja kakor lani. To je jasen signal, da smo lahko glede rasti BDP-ja optimistični."
Povečati število hotelov
Nikolina Brnjac, hrvaška ministrica turizma in športa, je napovedala novo kategorizacijo zasebnih nastanitev. Do 2020 je bil cilj hrvaškega turizma med nastanitvenimi ponudniki povečati delež hotelov na 18 odstotkov. Doslej so prišli le do 13 odstotkov. Cilj ovira povečana gradnja apartmajskih naselij. Ministrica Brnjac je v pogovoru na Hrvaški televiziji povedala, da bodo delež hotelov povečali z razpisi.
"Treba je vlagati v hotelske namestitve. Dvig kvalitete in dodana vrednost lahko pripomoreta k razvoju celoletnega turizma," je še povedala ministrica.
Zaostritev odnosov s Srbijo
V času vladnih počitnic na Hrvaškem so se spet zaostrili odnosi s Srbijo. Veliko prahu med Zagrebom in Beogradom je dvignila obtožnica srbskega tožilstva, ki jo je včeraj potrdilo sodišče v Beogradu. Obtožnica je uperjena proti štirim pripadnikom hrvaškega vojnega letalstva. Ti naj bi bili med operacijo Nevihta, sklepnim dejanjem vojne na Hrvaškem, avgusta 1995 zagrešili vojne zločine nad srbskimi civilisti. Piloti Vladimir Mikac, Zdenko Radulj, Željko Jelenić in Danijel Borović so po očitkih srbskih tožilcev 7. in 8. avgusta ukazali letalska napada na kolono srbskih beguncev, ki so bežali iz Knina. V letalskih napadih, ki so se zgodili že v Bosni in Hercegovini, je bilo ubitih 13 ljudi, od tega šest otrok, 25 je bilo ranjenih. V obtožnici je med drugim zapisano, da naj bi bil cilj zračnega napada pregon civilistov in da o tem pričajo številni pisni dokazi, ki bodo pokazani na glavni obravnavi, poročajo srbski mediji.
Odzval se je hrvaški pravosodni minister Ivan Malenica in zagotovil, da bo vlada zavarovala branitelje in da bodo izkoristili vsa pravna sredstva, ki jih imajo na voljo. Besedilo obtožnice ni bilo dostavljeno hrvaških organom, a četudi bi bilo, Hrvaška ne priznava srbskega zakona o ravnanju z vojnimi zločini. "Tak zakon je za nas nesprejemljiv, saj gre za zlorabo srbskega pravosodja, ki zunaj svojih meja nima jurisdikcije," je Malenica dejal za Jutarnji list.
Završalo je tudi med predsednikom hrvaškega sabora Gordanom Jandrokovićem in srbsko premierko Ano Brnabić, ki je Hrvaško obtožila, da blokira vstop Srbije v EU. Hrvaški tisk poroča, da v Beogradu pripravljajo še obtožnico proti nekdanjemu admiralu in vodji hrvaške vojne obveščevalne službe Davorju Domazetu - Loši, brigadirju Iliji Maričiću in generalu Pavlu Miljavcu. Slednji se je na srbske obtožbe odzval, češ da je Nevihta bila čista akcija in da gre za udar na hrvaško državo. Prav tako je zanikal napad na civiliste.
Odločitev o schengnu bo znana jeseni
Hrvaška naj bi z novim letom uradno vstopila v evroobmočje, možno je tudi, da bo vstopila še v schengenski mejni režim, kar bi pomenilo, da bi se na mejnih prehodih s Slovenijo in Madžarsko ukinile mejne kontrole. Evropska komisija in Evropski parlament sta že dala zeleno luč, a treba bo počakati na jesen, ko bo o tem odločal Evropski svet.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
