V nemško pristanišče Bremerhaven so se vrnili člani največje polarne odprave na svetu doslej in s seboj prinesli ključne podatke o podnebnih spremembah. Člani odprave so se z ladjo Polarstern domov vrnili po 389 dneh, saj so zaradi pandemije covida-19 na začetku tega leta obtičali na Arktiki. Njihov namen je bil eno leto preživeti sredi arktičnega ledu, da bi lahko opazovali, kako pozimi zamrzuje in kako se nato s približevanjem poletnih mesecev spet tali.
Nikjer ni mogoče vplivov podnebnih sprememb čutiti bolj kot na polarnih kapah, zato je zbiranje teh podatkov ključnega pomena. Odprava ladje Polarstern, poimenovana MOSAiC (Multidisciplinary drifting Observatory for the Study of Arctic Climate), je potekala pod vodstvom Inštituta Alfreda Wegenerja iz Nemčije. Skupina znanstvenikov iz skoraj dvajsetih držav je vso preteklo leto pozorno spremljala, kako podnebne spremembe vplivajo na morski led na tem območju.
"Od začetka oktobra lani smo uspešno spremljali celoletni življenjski ciklus ledene plošče MOSAiC," je sporočil vodja odprave Markus Rex, ko se je ladja julija končno osvobodila iz ledu. "Nosila nas je čez Arktični ocean, prepluli smo skupno 1700 kilometrov, od morja Laptevov mimo Severnega pola in vse do morskega preliva Fram med Grenlandijo in otočjem Svalbard."
Potem ko je ladja Polarstern lani izplula iz norveškega mesta Tromsø, je morala prepluti vode, kjer se običajno tudi specializirani ledolomilci le s težavo prebijajo skozi debelo ledeno odejo. Polarstern je potrebovala le šest dni, da je prečkala območje, pokrito z običajno nevarnim permafrostom. "Lansko jesen smo začeli iskati našo ledeno ploščo. Ko smo jo našli, smo jo raziskali, kolonizirali in preučili z vseh možnih perspektiv. Od tedaj naprej je služila kot trdna, stabilna podlaga za naš raziskovalni tabor," je še dodal Rex.
389 dni je trajala odprava Polarstern
Znanstveniki so v okviru svoje odprave zbrali podatke o ozračju, debelini morskega ledu, oceanu in zdravju arktičnih ekosistemov, ki velja za pokazatelja zdravja planeta kot celote. "Dolge mesece je bila ta ledena plošča naš dom in vedno se je bomo radi spominjali. Toda zdaj se spet spreminja v vodo. Prišel je čas, da se poslovimo od nje in se v okviru zadnje faze naše odprave odpravimo proti severu." Presenetila sta jih hitrost in obseg taljenja ledenikov. Če se bo trend segrevanja nadaljeval, bomo v nekaj desetletjih doživeli severni pol, ki bo poleti brez ledu.
Člani odprave so nazaj v Nemčijo prinesli več kot tisoč vzorcev ledu, ki jih bodo v prihodnjih dveh letih temeljito analizirali. Podatke, pridobljene iz teh vzorcev, bodo uporabili za oblikovanje podnebnih modelov, ki bi lahko bili v pomoč pri napovedovanju okoljskih fenomenov, kot so vročinski valovi in obilna deževja. S pomočjo teh podnebnih modelov bi lahko tudi predvideli, kako se bo spreminjalo podnebje v prihodnjih petih, desetih, petdesetih ali celo sto letih.
Znanstveniki so zbrali tudi podatke o organizmih, ki v dolgih zimskih mesecih živijo v popolni temi in v skrajnih vremenskih razmerah. V času polarne noči so zbrali vzorce vode, da bi lahko preučili plankton in bakterije, ki so sposobne preživeti v teh skrajnih morskih ekosistemih. V času odprave so člani posadke opazili tudi približno dvajset polarnih medvedov, lisic in drugih arktičnih živali.
