Raul Castro je prvi dan štiridnevnega kongresa Komunistične partije Kube v Havani v petek sporočil, da odstopa s položaja generalnega sekretarja partije. To pomeni, da prvič od revolucije leta 1959 Kube ne bo vodil Castro. Do leta 2006 jo je vodil prvi revolucionarni vodja države Fidel Castro, nato ga je nasledil brat Raul Castro.
Pomladitev z aparatčiki
Raul Castro je na začetku partijskega kongresa pred več sto delegati pozval k spoštljivemu dialogu med Kubo in ZDA. Kritiziral je gospodarsko vojno ZDA proti Kubi, a izrazil pripravljenost na spoštljiv dialog in izgradnjo novih odnosov. Vendar ne za ceno kubanske odpovedi načelom revolucije in socializma. Devetinosemdesetletni Raul Castro vajeti oblasti predaja sedanjemu predsedniku Kube, 60-letnemu Miguelu Diaz-Canelu, ki je na položaju od leta 2018, ko se je Castro odrekel temu položaju. Diaz-Canel bo danes, zadnji dan kongresa, prevzel še položaj šefa partije. Zadnja ustava iz leta 2019 je potrdila, da je kubanska zaveza komunizmu nepovratna, je dejal pred prevzemom tega najvplivnejšega položaja v državi.
O dogodkih v Kubi smo govorili z novinarskim kolegom iz Ljubljane, ki je bil s karibskega otoka pred leti dopisnik za slovensko nacionalno televizijo in za tedaj osrednji dnevnik Delo Tonetom Hočevarjem. Še danes ima na Kubi veliko zvez in virov in zadeve še vedno podrobno spremlja. "Kubanci so že ob odstopu Fidela upali na spremembe. A so od tedaj že obupali. Od pomladitve vodstva, z 80-letnikov na 60-letnike, ki so kvečjemu aparatčiki in jih nihče ne pozna, si ne obetajo veliko. Od leta 2018 je v državi dovoljen internet. Po njem Kubanci govorijo o vsem. Toda dvomim, da bi si kdo upal stvari na hitro radikalno spremeniti, saj strah pred policijo in vojsko ostaja velik."
Udarniški zdravniki
Hočevar je potrdil, da je gospodarska kriza na Kubi velika: "Kubanci so dolgo živeli na tuj račun, najprej na račun Španije in ZDA, nato Sovjetske zveze in Rusije in na koncu Venezuele. Vse to je šlo v franže ne le zavoljo zaostritve sankcij pod prejšnjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, pač pa v zadnjem letu tudi zaradi usahnjenja turizma zavoljo pandemije covida-19. Turizem je bil na otoku monokultura, kot prej sladkorni trs. Novi ameriški predsednik Joe Biden, ki je bil Obamov podpredsednik, se še spominja, kako so tedaj ZDA Kubi ponudile prst, oni pa so zagrabili roko. Biden zato ne bo popuščal, če ne bo stvarnih korakov s kubanske strani. Kubanci bi sicer morda na veselje starih kvazirevolucionarjev ostali država z eno samo partijo. Želijo pa si kapitalizem vsaj po kitajskem modelu. Ameriške sankcije pa so doslej Castru in njegovi bogataški družini zgolj omogočale obstanek na oblasti. Če bi jih ukinili prej, bi tudi Castri izgubili oblast. Tako pa je oblast zmeraj od zunaj dobila opravičilo za stiskanje primeža."
Hočevar je še povedal, da se v tej zdravstveni krizi še najbolj upirajo kubanski zdravniki. "Država jih za velike denarje izvaža v tretji svet, kar mastno zaračuna. Udarniški zdravniki pa so deležni le drobtinic. Vendar je medicinska stroka na Kubi vrhunsko razvita še iz časov kolonializma. Prav tu so odkrili cepivo proti najstrašnejši tropski bolezni tedaj, proti rumeni mrzlici. To tradicijo jim je nekako uspelo ohraniti in danes je za marsikoga presenetljivo, da Kuba razvija kar tri lastna cepiva zoper covid-19," je za konec dodal Hočevar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
