Evropski parlament je sprejel pomembno nezakonodajno poročilo, s katerim poziva k uvedbi enotne evropske digitalne starostne meje za uporabo spletnih storitev. Poslanci predlagajo, da bi bila meja za samostojen dostop do družbenih omrežij, videoplatform in pomočnikov z umetno inteligenco postavljena na 16 let. Za mladostnike, stare med 13 in 16 let, bi bil dostop do teh storitev mogoč izključno ob izrecni privolitvi staršev.
Pobuda prihaja v času vse večje zaskrbljenosti strokovnjakov in javnosti zaradi vpliva, ki ga imajo spletne platforme na fizično in duševno zdravje mladoletnikov. Poročilo, ki je bilo v sredo sprejeto s 483 glasovi za, 92 proti in 86 vzdržanimi, opozarja na naraščajoča tveganja, ki so jim otroci izpostavljeni na spletu.
Preverjanje starosti
Evropski parlament poudarja potrebo po tem, da se staršem omogoči boljši nadzor nad spletnimi aktivnostmi njihovih otrok, hkrati pa od platform zahteva, da vsebine prilagodijo starosti uporabnikov. Poslanci podpirajo razvoj evropske aplikacije za preverjanje starosti in evropske digitalne identitete, pri čemer opozarjajo, da morajo biti takšni sistemi natančni in ne smejo ogrožati zasebnosti mladih.
Poleg samega preverjanja starosti predlagajo tudi strožjo odgovornost vodilnih v tehnoloških podjetjih, zlasti v primerih resnih in ponavljajočih se kršitev predpisov. Eden ključnih delov poročila je poziv k prepovedi najbolj škodljivih digitalnih praks, ki so zasnovane tako, da uporabnike zadržijo na platformah čim dlje.
Prav tako se zahteva prepoved sistemov priporočil, ki temeljijo na profiliranju uporabnikov, ter strožja regulacija vplivnostnega marketinga in ciljanega oglaševanja, ki je usmerjeno v mladoletnike.
Na udaru tudi videoigre in umetna inteligenca
Poseben poudarek poročila je namenjen spletnim igram. Zastopniki zahtevajo prepoved tako imenovanih "loot boxov" (škatel presenečenja), virtualnih valut, koles sreče in drugih naključnih elementov znotraj iger, ki lahko pri otrocih spodbujajo tvegano vedenje in vodijo v vzorce, podobne igram na srečo.
Parlament zahteva tudi hitre ukrepe proti zlorabi generativne umetne inteligence. V središču pozornosti so klepetalni roboti in orodja, ki omogočajo manipulacijo fotografij, vključno z aplikacijami za ustvarjanje golih slik brez privolitve. Poslanci opozarjajo, da takšne tehnologije prinašajo resna etična in pravna tveganja, zlasti ko gre za zasebnost in varnost mladoletnikov.
Javno mnenje v Evropi je tem ukrepom naklonjeno. Podatki kažejo, da velika večina Evropejcev podpira nujne ukrepe za zaščito otrok na spletu, zlasti v luči negativnega vpliva družbenih omrežij na duševno zdravje in kibernetskega ustrahovanja. Nekatere države članice so že začele uvajati lastne modele preverjanja starosti, Evropski parlament pa pričakuje, da bodo evropske institucije te napore uskladile in zagotovile enotno ter močno zaščito v celotnem digitalnem okolju.
