
Kako drugačen od zadnjega vrha voditeljev najmočnejših demokratičnih držav sveta v Kanadi pred dvema letoma je bil pravkar končani vrh v Veliki Britaniji. Medtem ko se svetovni voditelji tedaj razšli skregani (no, vsi so bili proti tedanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu), so tokrat vsaj navzven kipeli od sloge in smelih načrtov za prihodnost. Tudi kadrovska zasedba je bila v primerjavi s tisto pred dvema letoma skoraj povsem drugačna: prvič je nastopil ameriški predsednik Joe Biden, zadnjič nemška kanclerka Angela Merkel, ni se na septembrskih volitvah ne bo več potegovala za predsednico nemške zvezne vlade. Edina iz tedanje zasedbe sta bila v grofiji Cornwall še francoski predsednik Emmanuel Macron in kanadski premier Justin Trudeau. Novinci pa: britanski premier Boris Johnson (nasledil je Thereso May), njegov italijanski kolega Mario Draghi (zamenjal je Giuseppeja Conteja), predsednik japonske vlade Jošihido Suga (namesto Šinza Abeja), kot predstavnika EU pa sta sodelovala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel kot naslednika Jean-Claudea Junckerja in Donalda Tuska.
Po prepiru na vrhu v Kanadi tokrat sama sloga in optimizem
Cepiva in nova preiskava izvora virusa
Kratkoročno najpomembnejšo odločitev so voditelji sporočili včeraj: skupina sedmih bogatih bo darovala najmanj milijardo odmerkov cepiva revnejšim državam. Koliko odmerkov cepiva bo podarila katera država, britanski premier Johnson kot gostitelj vrha ni sporočil. Je pa že pred tem napovedal, da bo Velika Britanija darovala sto milijonov odmerkov iz lastnega presežka. ZDA so obljubile pol milijarde odmerkov, Nemčija pa naj bi sprva poskrbela za dobavo 350 milijonov odmerkov. Glede na sklepno izjavo naj bi skupina G7 izpolnila obljubo do junija 2022. Zaenkrat so države neposredno obljubile več kot 870 milijonov odmerkov, polovico bi skušali s pomočjo platforme Covax revnejšim državam dobaviti do konca leta.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je nov zagon ZDA in Velike Britanije glede razdelitve cepiv označil za pomemben rezultat vrha. Po njegovem je prednostna naloga, da se zadosti potrebi po cepivom. Voditelji so se sicer glede pandemije covida-19 zavzeli tudi za novo preiskavo izvora novega koronavirusa na Kitajskem, ki bi jo vodila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). V končni izjavi, ki so jo sprejeli, pozivajo k transparentni raziskavi, ki jo bodo vodili strokovnjaki. Za to so se verjetno najbolj zavzemale ZDA, ki so znova zagnale preiskavo o izvoru virusa in viruloškem laboratioriju v kitajskem Wuhanu.

Ogljična nevtralnost do leta 2050
Vse ostalo, dogovorjeno na vrhu, je srednjeročno ali dolgoročno, vprašanje pa je tudi, ali realno uresničljivo. Glede podnebnih sprememb so voditelji prepričani, da se mora sprememba začeti z njimi, saj države skupine G7 predstavljajo 20 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov. "Ta konec tedna smo bili jasni, da se mora ukrepanje začeti pri nas," je povedal Johnson.
Britanski premier je kot "čudovito" označil obljubo vseh držav G7, da bodo ogljično nevtralne najkasneje do leta 2050. Poudaril je, da je nujno pospešiti ta postopek in pri tem pomagati državam v razvoju. V končni izjavi se med drugim zavezujejo, da bodo zaščitili najmanj 30 odstotkov zemlje in oceanov do leta 2030 ter okrepili financiranje na področju varovanja okolja. "Dogovor G7 glede globalnega končanja financiranja premoga je velik dosežek in pošilja močan signal svetu," je glede podnebnih zavez med drugim tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
In še zunanja politika. Vrh G7 je v sklepni izjavi še obljubil, da bo morala Rusija odgovarjati zaradi kibernetskih napadov, saj predstavljajo grožnjo, ki se zaostruje.
Voditelji so bili ostri tudi glede Kitajske in pozvali Peking, naj spoštuje človekove pravice v pokrajini Xinjiang, kjer med drugim živi muslimanska manjšina Ujguri. A glede Kitajske so se voditelji dogovorili o novem globalnem infrastrukturnem projektu, ki bo služil kot odgovor na kitajsko pobudo En pas, ena pot oziroma novodobno svilno pot. Projekt bo pomagal pri izgradnji infrastrukture v najrevnejših državah, so se strinjali voditelji, ki so sprejeli ameriško navdahnjen projekt Zgradimo nazaj boljši svet (B3W), s katerim želijo nagovoriti strateško konkurenco s Kitajsko in se zavzeti za konkretna dejanja, s katerimi bi pomagali ogromni infrastrukturni potrebi v državah z nizkimi in srednjimi prihodki. Ocenjujejo, da bi za zmanjšanje vrzeli na področju infrastrukture med revnejšimi in bogatejšimi državami potrebovali za projekt več kot 40.000 milijard dolarjev.
Oster odziv Kitajske
Kitajska bi glede na gospodarsko moč vsekakor sodila v elitno svetovno skupino, glede na demokracijo in spoštovanje človekovih pravic pa nikakor ne. Zdaj so se iz Pekinga ostro odzvali na infrastrukturno pobudo Zgradimo nazaj boljši svet. "asi, ko so majhne skupine držav odločale o usodi sveta, so že zdavnaj mimo," sporočajo kitajske oblasti. Voditeljem G7 je Peking požugal prek kitajske ambasade v Londonu, od koder so še sporočili, da "verjamejo, da so države - velike ali majhne, močne ali šibke, bogate ali revne - enakopravne in da bi morale biti odločitve sprejete ob posvetovanju vseh držav".
Podrobnosti o financiranju infrastrukturnega projekta G7 sicer še niso znane. V okviru izvedbe projekta želijo poudarjati pomen varovanja okolja, varnega dela, transparentnosti in boja proti korupciji.