Koga briga za Palestince

Predstavljajte si ozemlje, veliko za petdesetino Slovenije in poseljeno s prav toliko prebivalci kot pri nas, torej okoli dvema milijonoma. Ozemlje, ki je v skoraj popolni karanteni že 13 let in ta neprostovoljna samoizolacija se razrahlja tako redko, da to meji na čudež. Družbena osamitev teh dveh milijonov ljudi je trajala, že davno preden se je po svetu razdivjal novi koronavirus, in bo trajala še dolgo po tem, ko se bo pandemija nekega dne končala.
To je Gaza. Palestinsko (avtonomno) območje na ozemlju Izraela, poleg newyorškega Mannhatna in nekaterih predelov svetovnih velemest najgosteje naseljeno območje na svetu. Revno, da bolj ne more biti, in vsakih nekaj let izpostavljeno konfliktu z mogočnim, bogatim Izraelom, ki bi mu pri nas rekli vojna. Infrastruktura je uničena, bolnišnice bolj ali manj v ruševinah, zdravstvene oskrbe praktično ni. Palestinci v Gazi so brez potrebe umirali že zdavnaj pred pandemijo, ker jih judovska država ni želela zdraviti v svojih bolnišnicah, v tujino pa jih ni spustila. Ko bo novi koronavirus oziroma bolezen covid-19 s polno močjo udarila tam, podobno kot v številnih begunskih taboriščih po svetu in zlasti na Bližnjem vzhodu mrtvih ne bodo šteli v nekaj deset ali nekaj sto na milijon prebivalcev, ampak po nekaj deset tisoč.