Hormuška ožina ostaja kritična točka svetovnega gospodarstva. Njeno zaprtje povzroča največje motnje v oskrbi z nafto v zgodovini, saj trenutno na prehod čaka okoli 2000 ladij. Tudi če sprte strani dosežejo dogovor in ožino ponovno odprejo, ladijski promet ne bo takoj varen. Zavarovalnice zahtevajo jasna jamstva in očiščene plovne poti, preden bodo ponovno prevzele tveganja, poroča Al Jazeera.
Iranska vojska je ožino zaprla po smrtonosnem napadu na Teheran konec februarja, v katerem je umrl vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Njegov sin in naslednik Mojtaba Hamenej zdaj uporablja to strateško pomembno pot kot glavno orodje pritiska. Ameriški predsednik Donald Trump je na drugi strani razglasil pomorsko blokado iranskih pristanišč in ožine. Iran je v odgovor miniral dele ožine in prepovedal prehod vsem ladjam pod tujimi zastavami, dokler Združene države Amerike ne umaknejo blokade.
Ameriška vojska že izvaja operacije čiščenja min. Pentagon ocenjuje, da bodo za popolno odstranitev nevarnosti potrebovali vsaj šest mesecev, pri čemer operacije verjetno ne bodo uspešno zaključili pred koncem vojne. Trump je medtem vojski izdal stroga navodila, naj nemudoma streljajo na vsako iransko plovilo, ki bi poskušalo polagati nove mine.
Zavarovalnice zahtevajo predvidljivost in varnost
Strokovnjaki za pomorsko varnost poudarjajo, da minsko tveganje predstavlja največjo oviro za vrnitev v normalne tirnice. Zavarovalniški analitiki opozarjajo, da lahko zavarujejo nihanja na trgu, ne morejo pa prevzeti popolne negotovosti. Za ponovno sklepanje zavarovanj bodo zavarovalnice zahtevale trajno prekinitev ognja, jasna varnostna jamstva in zanesljive dokaze, da v vodi ni več min.
Pomanjkanje nadzora znotraj iranskih sil predstavlja dodatno težavo. Nedavni dogodek, ko so iranski vojaški čolni streljali na indijsko ladjo Sanmar Herald, čeprav ji je Teheran predhodno odobril prehod, močno krha zaupanje. Zato strokovnjaki trdijo, da zgolj kratke prekinitve spopadov ne bodo zadoščale. Trg potrebuje dolgotrajno in nemoteno plovbo večjega števila ladij, preden bodo zavarovalnice znižale cene svojih storitev.
Skokovita rast stroškov ogroža globalno trgovino
Pred začetkom vojne so ladjarji za prehod ožine plačevali premije v višini slabega četrt odstotka vrednosti plovila. Strokovnjaki zdaj ocenjujejo, da bodo stroški ob ponovnem odprtju poskočili na enega do pet odstotkov. To pomeni, da bo morala ladja v vrednosti stotih milijonov dolarjev za en sam prehod plačati do pet milijonov dolarjev, medtem ko je pred vojno ta znesek znašal okoli 250 tisoč dolarjev.
Če bodo spopadi, zasegi ladij in nevarnost min vztrajali, se bodo cene še dodatno dvignile. Tudi ob sklenitvi trajnega premirja in organizaciji vojaškega spremstva za tovorne ladje se zavarovalne premije še dolgo ne bodo vrnile na predvojne ravni, kar bo imelo dolgotrajne posledice za svetovne dobavne verige.
