"Kam greste? Ja kam?" V vojno!

Kijev se je zbudil iz spanca v vojno, ki je po jutranji lagodnosti naenkrat postala resna

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zaklonišče, včeraj, zjutraj v 21. stoletju?
EPA

Zjutraj so zatulile sirene. Zavijale so tudi ob treh popoldne, vendar so tulile nad drugačnim mestom. Na Ukrajino se je zgrnila splošna ofenziva. Na vojaške cilje od Odese in Mariupola ob Azovskem morju do Harkova na vzhodu in Žitomira in Dubnega na zahodu so poletele rakete. Celo državo je hkrati zajela megla navzkrižnih informacij. Vendar je bilo iz njih razbrati, da je ruska vojska napadla letališča, postojanke protiletalske obrambe in z bombardiranjem odprla pot kolonam, ki so postopoma prodirale v notranjost države. Vojna.

Budnica s sirenami

Kijev se je zbudil s prvimi sirenami in nekaj zelo oddaljenimi eksplozijami na letališču na vzhodnem bregu mogočne reke Dneper. Podnevi nikjer ni bilo niti videti niti slišati vojaških aktivnosti. Meščani so z nejevero gledali v nebo. Čez Trg neodvisnosti je na podzemno železnico hitel mlad moški v novi maskirni uniformi in z nahrbtnikom. Bil je brez orožja. Prejšnji večer je bilo razglašeno vojno stanje in so bili vpoklicani rezervisti.

"Kam greste? Ja kam?"

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval prostovoljce, naj pridejo pred vojašnice, kjer bodo podelili orožje vsem, ki bi ga želeli nositi. In uporabljati. Ni bilo nobenih dvomov, da se je začela vojna. Iz vseh obmejnih mest pa so prihajale novice, da je ruska vojska povsod prestopila mejo. Napadali so z motorizirano pehoto, mornarico in letalstvom. Pristali so v Mariupolu, skoraj polmilijonskem mestu na poti do leta 2014 zasedenega Krima, izkrcali naj bi se bili v Odesi na drugi obali Črnega morja, tanke pa premaknili v milijonsko mesto Harkov, le nekaj deset kilometrov oddaljeno od ruske meje. Iz Belorusije se je začela premikati kolona vojakov, ki so bili prejšnji teden na manevrih. Od meje do Kijeva, prestolnice Ukrajine, ni kaj dosti več kot sto kilometrov.

Na zahod

Ruski predsednik Vladimir Putin je ponoči, ko je Evropa še spala, napovedal "demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine". Prvi znak, da njegova grožnja deluje, so bile dolge kolone avtomobilov, vozeče proti Lvovu in Karpatom, na zahod. Zdelo se je, da so vsi, ki imajo avtomobil, šli na pot. Pred črpalkami so nastale dolge vrste, popoldne pa so jih začeli zapirati, ker je zmanjkovalo goriva. Zjutraj so trgovke začele odpirati prodajalne s hrano. Mesto je še vedno dajalo vtis normalnosti. Toda pred trgovinami pa so začele nastajati vrste. Župan Kijeva, nekdanji svetovni prvak v boksu Vitalij Kličko, je obvestil meščane, da je prevoz s podzemno železnico zastonj. Na Trgu neodvisnosti, Majdanu, med drugim znanem po tem, da je tam na prelomu let 2013/2014 potekala (protiruska) vstaja, pa so postajo podzemne pod spomenikom Kozakom preimenovali v zaklonišče.

Prodajalka v trgovini z mešanim blagom je v solzah rekla, da bo zaprla, ker ne more prenesti tega, kar se dogaja. Ena za drugimi so se vrata trgovin zapirala, pred vrati uradov so se pojavili ljudje v maskirnih uniformah s puškami in kalašnikovkami na ramenih. V bankomatih je že sredi dneva zmanjkalo denarja, mesto se je počasi zapiralo. Tu pa tam je kdo v parku sprehajal psa, nekaj ljudi je pod večer hitelo domov.

Ukrajinci, vrnite se domov!

Zelenski je ponoči kar po socialnih omrežjih nagovoril rusko prebivalstvo na vzhodu države in drugod. S Putinom in Rusijo je Ukrajina prekinila vse diplomatske odnose. Zelenski je hkrati pozval tri milijone Ukrajincev, ki živijo v Rusiji, naj se vrnejo domov. Ruse je vprašal, ali res hočejo vojno. Rekel je, da jim sam ne more odgovoriti, da pa bi rad slišal, kakšen je njihov odgovor. Dobil ga je z eksplozijami vodenih raket, ki so imele cilje nastavljene že vsaj pred mesecem dni.

Rekel pa je tudi, da bodo Rusi, ko pridejo v državo, videli obraze Ukrajincev, ne pa njihovih hrbtov. Ukrajinska vojska si je v osmih letih pozicijske vojne na meji z odcepljenimi ozemlji v Donbasu nabrala nekaj vojaških izkušenj. Upirati se znajo, vendar imajo v primerjavi z ruskimi enotami skromno oborožitev. V zadnjih tednih so bili deležni nekaj malega vojaške pomoči, vendar kaj več od ročnih metalcev protizračnih raket in pehotnega protitankovskega orožja po razpoložljivih podatkih niso videli. V zadnjih tednih so bili deležni velikega diplomatskega viharja iz Evropske unije in Združenih držav Amerike, vendar se zdaj z rusko vojsko soočajo sami. Nihče ne pričakuje, da bodo od zahoda slišali kaj več od besed.

Z vseh strani govorijo o ponovitvi prve ali druge svetovne vojne. Vendar se spopad dogaja v zelo modernih okoliščinah. V kiosku Aroma kafe v središču Kijeva so do poldneva ponujali izbiro med espressom, kapučinom, arabico in tudi sojinim mlekom. Kijev se ne razlikuje od drugih evropskih prestolnic, le da je na njegovem robu na drugem bregu reke Dneper slišati eksplozije. Sredi dneva se je tudi kiosk zaprl. Ostali so samo še napisi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.