Kaj, če kačji rep znova udari

Milan Pekić iz Sarajeva je bil dolga leta Večerov dopisnik iz Bosne in Hercegovine. Pravi, da je kriza s koronavirusom v tej državi do obisti razgalila korupcijo, ignoranco in način funkcioniranja politike. "Morda statistika kaže, da se pri nas še kar uspešno soočamo z epidemijo, toda mislim, da je katastrofa tukaj večja kot kadarkoli. In to v moralnem smislu."

Posamezni primeri in afere

Če pogledamo statistiko, rezultati resnično niso tako slabi. V resnici so menda boljši kot v Sloveniji in so podobni tistim v sosednji Hrvaški ali Srbiji. Toda Pekić - si ga predstavljam za telefonsko slušalko - zamahne z roko: "Statistika! Ne vem, če ji lahko verjamemo. V Sloveniji ste opravili dobrih 50 tisoč testov na dva milijona ljudi, pri nas pa 10.500 na 3,3 milijona prebivalcev. Vprašanje je tudi, če so vse te smrti tukaj prav zabeležili. In koliko je nezabeleženih, asimptomatskih bolnikov, ki nevede okužijo druge. Morda je bivša Jugoslavija imela dobro javno zdravstvo. Vendar so tisti zdravniki danes, če so sploh še živi, večinoma upokojenci. Na njihovih mestih so sedaj vojaško izobraženi sinovi in hčere onih na oblasti. O čem govorim? Evo, ilustracija. V Sarajevu imamo že mesec in pol truplo ženske, ki je ne morejo, nočejo pokopati. Kajti prej bi morali opraviti patološko preiskavo, pa je nobeden od teh zdravnikov, ki jih omenjam, noče izvršiti. Ker se bojijo, da bi preiskava pokazala, da so oni krivi za njeno smrt, saj je ženska tedne iskala zdravniško pomoč in je ni dobila. Umrla pa je menda od covida-19. Njena družina živi v sarajevskem predmestju Hrasnica v strahu, da so okuženi, pa jih nihče noče iti testirat. Imamo tudi primer preminulega epidemiologa. Umrl je na hodniku. Da, na hodniku pljučnega oddelka sarajevskega kliničnega centra so ga imeli dvanajst dni s covidom-19. In niti ne na hodniku infektološkega oddelka. Tako se pri nas ti mlajši kadri ob pomanjkanju strokovnosti znebijo starejših kolegov."
Pekić še pravi: "Ampak, to so za koga nesrečni posamezni primeri. Vendar so korupcijske afere pri nas strašne. Neka majhna firma, ki se v Srebrenici ukvarja s proizvodnjo in predelavo malin, je državi priskrbela za 10,5 milijona konvertibilnih mark (polovico manj v evrih, op. p.) sto medicinskih ventilatorjev. Brez kakršnegakoli razpisa, brez kakršnihkoli izkušenj z medicinsko opremo in z nabavami iz tujine. In zdaj se vsi delajo budala in ne vedo, kako je do tega naročila in izplačila za ventilatorje, ki so, mimogrede, uporabni le za prvo pomoč v reševalnih vozilih, prišlo. Morali bi slediti sledi denarja, a se ne da. Morda zato, ker je direktorica glavnega kliničnega centra v Sarajevu soproga premiera Bakirja Izetbegovića?"

Naglo sproščanje ukrepov

Poslušam Pekića in sem žalosten. Rečem mu v tolažbo, da tudi naša afera z ventilatorji ni nič kaj drugačna. "Eh, kakšni smo mi ljudje," resignirano vzklikne v odgovor. Doda, da imajo tudi v Republiki srbski afero. "V Banjaluko je prispelo 3000 bolniških postelj poljske oziroma mobilne bolnišnice iz Vietnama. Kot M.A.S.H. Vlada te entitete jih je plačala, a se ne ve, kdo je lastnik, kdo bo s tem upravljal in kje naj bi stale. V Federacijo BiH je iz Azerbajdžana prispela donacija medicinske opreme v vrednosti 12 milijonov ameriških dolarjev. In ostaja na sarajevskem letališču nerazpakirana. Bosna in Hercegovina se do sveta namreč obnaša kot berač. Dajte, donirajte, samo naj bo denar, ker si z opremo ne znamo pomagati. To so neverjetni absurdi. Medtem pa sindikat medicinskega osebja v Banjaluki grozi s stavko, ker njihovi delavci nimajo niti najnujnejših zaščitnih sredstev pa ker paciente prenašajo na lastnih hrbtih in podobno."
Pekić pove, da so antikoronski kredit za Bosno in Hercegovino od Mednarodnega denarnega sklada pridobili vodje treh glavnih nacionalnih strank, Bakir Izetbegović iz muslimanske SDA, Dragan Čović iz HDZ BiH in Milorad Dodik iz Republike srbske oziroma tamkajšnji socialdemokrat. "Torej ne vlada, ne parlament in ne država! Komu bodo ti trije dali sposojeni denar? To je beda naše morale v koronakrizi, ki je razgalila najslabše, kar se pri nas godi. Taki razdeljeni po nacionalni pripadnosti nismo bili niti v vojni, ki se je končala leta 1995! V Republiki srbski, denimo, paradirajo ruski vojaki. In razkužujejo ulice. O tem skupna država ne ve nič. Še huje. V Sarajevu lahko stojite z eno nogo v Federaciji BiH, z drugo pa v Republiki srbski. In če nimate maske na obrazu, kršite protikoronske ukrepe v eni entiteti, v drugi pa policijsko uro. Ukrepi na nivoju države namreč niso bili nikoli usklajeni, kaj šele enotni. So jih pa v ponedeljek sprostili. Naenkrat so gostinski lokali polni, po parku dedki in babice vodijo v vrtec svoje vnuke, kar je bilo le dan prej še strogo prepovedano. Kot je rekel naš vrhunski infektolog za Oslobođenje Bakir Nakaš: "Naglo sproščanje ukrepov, se bojim, bo postalo kačji rep, ki bo udaril. Z drugim valom okužb."