Julian Assange prvič po izpustitvi iz pripora v javnosti: "Kriv sem bil novinarstva"

02.10.2024 06:00

Ustanovitelj Wikileaksa je pričal pred odborom za pravne zadeve in človekove pravice Parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strasbourgu, ki preiskuje njegov primer

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Julian Assange ob soprogi Stelli pred polno dvorano v poslušalcev njegovega pričanja v Strasbourgu 
Christophe Petit Tesson

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange je prvič po junijski izpustitvi iz britanskega pripora nastopil v javnosti. Kot je včeraj dejal pred odborom za človekove pravice Sveta Evrope v Strasbourgu, je spet na prostosti le zato, ker je priznal krivdo za opravljanje novinarskega dela. Toda novinarstvo je po njegovih besedah eden od stebrov svobodne družbe. Assange je pričal je pred odborom za pravne zadeve in človekove pravice Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki preiskuje njegov primer.

ZDA so svetovno znanega aktivista, sicer državljana Avstralije, ker je prek platforme Wikileaks leta 2010 objavil množico dokumentov o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu. Zadnja leta se je med bivanjem v zaporu Belmarsh na obrobju Londona boril proti izročitvi, nato pa z ameriškimi pravosodnimi organi dosegel dogovor in priznal krivdo v eni točki obtožnice, povezani z zakonom o vohunjenju.

"Pot od pripora v zaporu z najstrožjo varnostjo do nastopa pred vami je bila dolga in globoka. Težko je bilo prenašati izolacijo v majhni celici, jemalo mi je to občutke samega sebe," je dejal uvodoma. "Pravzaprav še nisem povsem sposoben govoriti o težkih mukah, ki sem jih izkusil, da bi ostal živ," je nadaljeval. 

Povedal je, da je osamitev terjala svoj davek, zdaj se spet skuša pobrati. Pred odborom je nastopil, ker je bil njegov položaj "izjemno resen", odboru pa se je zahvalil za njegovo resolucijo, ki je poudarila, da je bil njegov pripor "nevaren precedens". Nič, kar je počel, pravzaprav ni bilo nujno, je ocenil: "Toda če tega ne bi storil, si ne bi mogel nikoli oprostiti. Ta ogromni globalni napor je bil potreben, ker so mnoge pravne zaščite le črke na papirju. Zato sem tudi raje izbral svobodo namesto neuresničene pravice. Naj bom jasen: danes nisem svoboden zavoljo tega, ker sistem funkcionira, pač pa, ker sem po več letih bil primoran priznati, da sem kriv novinarstva, saj sem iskal informacije in o njih obvestil javnost." Dodal je, da je bil s term Rubikon kriminalizacije novinarstva prekoračen.

Wikileaks je ustanovil, je povedal, da bi ljudi obvestil o tem, kako se svet vrti, in da ga moramo izboljšati. Zato je s sodelavci iskal resnico o vojnih grozodejstvih: "Ko smo objavili posnetek ameriškega helikopterja, ki strelja na iraškega novinarja in na ljudi, ki so mu želeli pomagati, je to svet šokiralo. A ljudje so se le začeli spraševati, kdaj in kako lahko ameriška vojska uporabi silo."

Assange je še spregovoril o tem, kako je ameriška vlada zoper njega in kolege v preiskavi postopala sprijeno. Nekomu je plačala, da je ukradel njihove dokumente. Pritisnila je na banke, da so jim zaprli račune: "Tudi britanska vlada je sodelovala v maščevanju in nezakonito vohunila za mojimi odvetniki. Nato je ameriško pravosodno ministrstvo pod predsednikom Barackom Obamo le ugotovilo, da nisem storil zločina." Toda z administracijo Donalda Trumpa se je maščevanje nadaljevalo. CIA je celo dobila nalogo, da naj ga v ekvadorski ambasadi v Londonu, kamor je prebegnil za več let, ubije. Agenti so sledili tudi ženi Stelli, od njunega šestmesečnega sina pa bi morali vzeti celo njegov DNK. Aretirana vojakinja Chelsea Manning, rojena kot moški, ki je Wikileaks založila s pomembnimi dokumenti, je bila v ZDA prisiljena pričati zoper Assangea in ameriška vlada je izdala nalog za njegovo izročitev. 

Assange je na koncu nastopa rekel, da so pravice novinarjev in založnikov v Evropi resno ogrožene. "Transnacionalna represija ne sme postati norma, zoper to naj deluje Svet Evrope," je pozval. "Bil sem obsojen od države, o kateri sem objavil resnične informacije, medtem ko sem bival v Evropi. Novinarjev zavoljo tega ne bi smeli preganjati, saj novinarstvo ni zločin. Kar se je zgodilo meni, se ne sme nikomur več. Svoboda izražanja je na temačnem križišču, institucije se morajo prebuditi, sicer bo prepozno," je zaključil. (zur)

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta