Na mednarodnem letališču Coanda v romunski prestolnici je v začetku februarja pristalo letalo, na katerem je bilo 288 romunskih državljanov, plačancev, ki so jih pred tem rešili iz bojev v okolici mesta Gome v Demokratični republiki Kongo. Na letališče "avio-baza 90", ki se nahaja v bližini civilnega letališča, so prispeli z najetim letalom. Opravili so nekaj kontrolnih pregledov, vključno z epidemiološkim filtrom, opravili pa so tudi pogovore z romunskimi varnostnimi in obveščevalnimi službami.
Gre za člane skupine romunskega vodje plačancev Horatia Potre, 55-letnika, ki je širši romunski javnosti in v tujini znan od začetka leta 2023. O njem so deloma poročali mednarodni mediji, med drugim tudi berlinski časnik Tageszeitung (TAZ).
Potra, ki ga imenujejo tudi "Romunski Prigožin", saj je podoben pokojnemu vodji ruskih plačancev, ki je umrl leta 2023, že od zgodnjih 90. let prejšnjega stoletja dela kot tuji legionar, telesni stražar, ponudnik varnostnih storitev, vojaški inštruktor in vodja plačancev v afriških in arabskih državah.
Konec leta 2024 se je med romunskimi predsedniškimi volitvami pojavil na naslovnicah časnikov, saj je bil blizu desničarskemu zmagovalcu Calinu Georgescuju. Z njim naj bi po trditvah romunskih oblasti pripravljal državni udar. Zdaj pa v javnosti poročajo o vse več njegovih sumljivih aktivnostih.
Vzporednice z wagnerjevci
Med nedavnimi vojaškimi spopadi v Kongu naj bi zloglasna kongoška milica Tutsijev M23 zajela večje število Potrinih ljudi. Na družbenih omrežjih krožijo posnetki, ki naj bi kazali, kako so te ujetnike iz mesta Gome na vzhodu Konga prepeljali v Ruando. Njihovo vrnitev pa naj bi organizirala misija Združenih narodov na tem območju. Vključeno je bilo tudi romunsko ministrstvo za zunanje zadeve, vendar pa predstavnik ministrstva o tem ni želel govoriti za nemški medij Deutsche Welle.
V Kongu naj bi Potrine plačance dolgo imenovali kar "Rusi", saj so belopolte evropske vojake obravnavali kot plačance ruske najemniške vojske Wagner, ki jo je ustanovil že pokojni Jevgenij Prigožin. Wagnerjevci so bili namreč aktivni v številnih afriških državah, po smrti Prigožina pa so skupino v večji meri integrirali v strukture ruske vojske.
Šef varnosti romunskih poslovnežev v Afriki
Horatiu Potra ima svojo najemniško vojsko, ki se imenuje RALF. Gre za akronim besed Romuni, ki so služili v francoski Tujski legiji. Potra je bil pripadnik francoskih tujskih legionarjev v 90. letih prejšnjega stoletja, pozneje pa je bil telesni stražar političnih in vojaških voditeljev na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Delal je tudi kot inštruktor posebnih enot in varoval rudnike plemenitih kovin in diamantov v lasti romunskih poslovnežev v afriških državah. Med njimi so bili tudi rudniki romunsko-avstralskega rudniškega milijarderja Franka Timisa.
Romunska preiskovalna platforma PressOne je ugotovila, da je Potra začel romunske plačance za delo v Kongu novačiti leta 2022. Prvih sto plačancev naj bi zaščitilo letališče v Kinshasi in urilo vladne sile. Nekateri med njimi so bili kolegi Potre iz Tujske legije. Poleg tega pa naj bi novačil tudi zaposlene v romunskih službah državne varnosti in ministrstev. Premamile naj bi jih plače, ki so bile nekajkrat višje od tiste, ki so jih prejemali v državnih službah.
Še preden je postal Potra znan širši javnosti, je že imel opravka z romunskim pravosodjem. Me drugim je v letih 2010 in 2011 proti njemu zaradi sumov trgovanja z orožjem in drogo potekala preiskava romunskega specialnega tožilstva, ki je preiskovalo politično korupcijo in organiziran kriminal. Obsojen je bil le za nelegalno posest orožja.
Brez povezav z Wagnerjem
Do zdaj mu ni še nihče uspel dokazati povezav z Wagnerjem. Berlinski časnik TAZ poroča, da naj bi Potra leta 2016 dobil pogodbo z Moskvo za urjenje telesnih stražarjev predsednika Srednjeafriške republike Faustina Touadereja. Potra tudi ne prikriva dejstva, da ima dobre odnose z ruskim veleposlaništvom v Bukarešti. Pojavil se je tudi na več fotografijah sprejemov in drugih dogodkov na ruski ambasadi, tudi po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022.
Decembra lani so Potro dva tedna po razveljavitvi izidov prvega kroga romunskih predsedniških volitev prijeli v bližini romunske prestolnice. Sumili so, da naj bi skušal priti v glavno mesto in zanetiti nemire zaradi razveljavitve rezultatov. V prtljažniku njegovega vozila so med drugim našli vbodno orožje, teleskop in radijsko opremo. Od tedaj proti njemu teče preiskava. Odkar so ga izpustili na prostost, je večkrat javno spregovoril, da so Romuniji vladali "služabniki globalizma". Trdil je, da se v državi ne bo nič spremenilo, dokler teh ljudi ne bodo prijeli. "In naši vojaki se bodo morali boriti v Ukrajini," je dodal.
