V začetku leta so družbena omrežja na Japonskem preplavili posnetki, ki so spominjali na goste oblake dima nad zimzelenimi gozdovi. V resnici ni šlo za požare, temveč za gromozanske količine cvetnega prahu, ki vsako pomlad prekrijejo japonska mesta in sprožijo val hudih alergij. Seneni nahod je na Japonskem prerasel v nacionalni zdravstveni problem, saj strokovnjaki ocenjujejo, da kar 43 odstotkov prebivalstva trpi za zmernimi do hudimi simptomi alergijskega rinitisa.
Za primerjavo, v Veliki Britaniji ta delež znaša okoli 26 odstotkov, v Združenih državah Amerike pa med 12 in 18 odstotkov, poroča BBC. Alergije prebivalcem povzročajo težave s spanjem, padec koncentracije in povečujejo tveganje za razvoj astme. Na vrhuncu sezone cvetnega prahu gospodarska škoda zaradi bolniških odsotnosti in manjše potrošnje znaša okoli 1,6 milijarde dolarjev na dan.
Posledica obupane povojne politike
Razlog za to obsežno težavo ne tiči v onesnaženju ali slabem zdravstvenem sistemu, ampak v pospešeni politiki pogozdovanja po drugi svetovni vojni. Med vojno je država zaradi pomanjkanja nafte in plina pospešeno sekala gozdove za kurjavo. Gore okoli velikih mest, kot so Tokio, Osaka in Kobe, so ostale popolnoma gole, kar je povzročalo nevarne zemeljske plazove in poplave.
Da bi hitro rešila težavo z erozijo tal, se je država odločila za množično sajenje dveh hitro rastočih domačih vrst: japonske cedre in japonske ciprese. Pristojni so želeli hitro obnoviti pokrajino in hkrati zagotoviti dovolj lesa za gradbeno industrijo v prihodnosti. Danes te plantaže pokrivajo približno deset milijonov hektarov oziroma petino celotne površine Japonske.
Monokulture, ki hromijo državo
Težava nastane, ker prav ti dve vrsti dreves proizvajata ogromne količine lahkega cvetnega prahu, ki ga veter zlahka zanese v mesta. Ker so drevesa danes stara več kot 30 let, proizvedejo še več cvetnega prahu kot v preteklosti. Ker gozdove sestavljajo monokulture, drevesa cvetni prah sprostijo skoraj istočasno in v nevzdržnih količinah.
Japonska vlada je lani alergije uradno razglasila za družbeni problem in predstavila načrt, s katerim želi v naslednjih 30 letih prepoloviti količino cvetnega prahu. Prvi cilj vključuje zmanjšanje površin pod gozdovi japonske cedre za 20 odstotkov. To predstavlja izjemen logistični zalogaj, saj gozdovi pokrivajo kar 68 odstotkov japonskega ozemlja, tretjino tega pa predstavljajo prav plantaže cedre in ciprese.
Vračanje biotske raznovrstnosti
Mnoge lokalne skupnosti že spreminjajo plantaže v naravnejše gozdne ekosisteme. Mesto Kobe je leta 2020 zagnalo projekt, v okviru katerega načrtujejo preobrazbo več kot 180 hektarov plantaž v naravne listopadne gozdove. Vsako leto selektivno posekajo del gozda, odstranijo cedre, ciprese in invazivne vrste, preostala drevesa ter nova sončna svetloba pa omogočijo vrnitev naravne vegetacije. Lokalne oblasti ugotavljajo, da se biotska raznovrstnost vrača presenetljivo hitro. "Naše spremljanje kaže vrnitev številnih živali in insektov, vključno z jazbeci, želvami in redkimi vrstami žab," pojasnjujejo predstavniki mesta Kobe.
Država hkrati razvija natančnejše napovedi širjenja cvetnega prahu, postavlja robote za merjenje koncentracije v zraku in eksperimentira s škropljenjem dreves s posebnimi raztopinami. Velik poudarek dajejo tudi medicinskim raziskavam, vključno z novimi terapijami in celo gensko spremenjenim rižem, ki bi lahko ublažil alergijske reakcije.
Podnebne spremembe otežujejo reševanje
Reševanje težave dodatno zapletajo podnebne spremembe. Višje temperature in spremenjeni vremenski vzorci podaljšujejo sezono cvetenja. Starejša drevesa hkrati izgubljajo sposobnost absorpcije ogljikovega dioksida, zato strokovnjaki opozarjajo, da mora Japonska nujno pomladiti svoje gozdove in povečati njihovo raznolikost.
Pred letom 1960 Japonci sploh niso poznali besede za seneni nahod, danes pa se milijoni vsako pomlad skrivajo za zaščitnimi maskami. Pristojni upajo, da bo postopna vrnitev naravnih mešanih gozdov nekoč spet omogočila pomladne mesece, v katerih državljani ne bodo neprestano kihnili ob vsakem stiku z zrakom.
