To pa ruski vojski omogoča napredovanje v sektorjih, kjer ukrajinska vojska trpi pomanjkanje. Novembra 2025 so zabeležili več kot 21.600 takšnih primerov, poroča ukrajinski spletni portal Kyiv Independent.
Jaroslav je 33-letni namestnik poveljnika voda, ki se je vojski pridružil že leta 2015. Svojo enoto je zapustil zaradi frustriranosti nad poveljevanjem in zaradi "ravnodušnosti" vodstva do življenj vojakov.
Trdi, da je poveljstvo nenehno ukazovalo misije, ki so vodile do nepotrebnih žrtev. Med takšnimi ukazi so bili tudi dolgi marši po odprtih poljih, nad katerimi so vojakom pretili sovražni droni. "Poveljnik ve, kam pošilja fante, on, ta smrad, pa jih še kar pošilja, lahko bi rekli, da v smrt," je povedal Jaroslav.
Novi obrambni minister Mihajlo Fedorov je v govoru 14. januarja dejal, da je okoli 200 tisoč vojakov že samovoljno zapustilo svoje enote. Podpolkovnik Kirilo Berkal, sicer namestnik poveljnika elitnega tretjega vojaškega korpusa, je dejal, da bi z vrnitvijo bojno sposobnih vojakov, dosegli spet polno sposobnost za izvajanje protinapadov po celi fronti.
Samovoljno zapuščanje enot pomeni, da vojaki brez dovoljenja zapuščajo enote, vendar z namenom, da se jim ponovno pridružijo. Dezerterstvo pa je izraz za trajno izogibanje služenju vojaške službe. Ukrajinski kazenski zakonik obe dejanji obravnava kot kaznivi, za kateri so predvidene kazni od 5 do 12 let zapora.
Izguba zaupanja v poveljstvo
Za številne vojake se odločanje o zapustitvi enote začne z izgubo zaupanja v poveljstvo. Pogosto zaradi ukazov, ki jih razumejo kot smrtno sodbo. Častniki pravijo, da takšni ukazi navadno prihajajo iz poveljstva sovjetskega tipa, pri čemer vodje podrejenim naročijo, naj vztrajajo na položajih, ne glede na dejansko stanje na terenu.
30-letni Ilija je dezertiral leta 2024, potem ko je pol leta služil kot poveljnik tankovske posadke. Za to se je odločil po sedmih misijah, ki jih je sam videl kot enosmerne. Njegova desetletna hči ga je nenehno prosila: "Ne umreti." Ilija dodaja: "Ali boš umrl, ali pa boš umrl - druge izbire ni."
Drugi dezerter Ruslan pa je svojo mehanizirano brigado zapustil že marca 2022 po jurišni misiji v regiji Harkov. Trdi, da so njegovo četo, ki jo je sestavljalo 70 mož, poslali v vas, za katero so jim rekli, da je prazna. A je bila po njegovih besedah resnica drugačna, saj naj bi jih tam čakalo 2000 ruskih vojakov. Vrnilo se jih je le 16. "Jaz nisem patriot in tudi nisem pripravljen umreti ter hraniti zemljo za medalje in napredovanja drugih," je dejal Ruslan.
Poveljniki čet in vodov se pogosto skušajo upreti ukazom, ki jih vidijo kot "nesmiselne". A na koncu jih morajo uresničiti, če višje poveljstvo vztraja pri obrambi položajev za vsako ceno.
Izčrpanost in pomanjkanje žive sile
Stalni pritisk in premeščanja z enega bojišča na drugega izčrpavajo vojake, pomanjkanje osebja pa še podaljšuje čas, ki ga morajo prebiti na bojišču. "Vojake stiskajo do skrajnih meja, ker ni dovolj ljudi, mesece ostajajo na terenu," je povedal častnik 80. zračno-desantne brigade.
Namestnik predsednika ukrajinskega parlamentarnega odbora Ruslan Gorbenko pa je povedal, da nekatere brigade delujejo z le 30 odstotki kapacitet, ker ni novih, dovolj motiviranih vojakov. Poveljniki čet tudi poudarjajo, da redko dobijo okrepitve, novi vojaki pa so pogosto slabo izurjeni in fizično niso sposobni za boj, to pa je razlog, da podaljšujejo bivanje obstoječih vojakov na bojni liniji.
Sistemske težave in iskanje rešitev
Poveljniki tudi poudarjajo, da mora Ukrajina rešiti težave v kulturi poveljevanja in sistemu upravljanja z vojsko, namesto da se ukvarja izključno s kaznovanjem. Podpolkovnik Bogdan Krotevič, sicer nekdanji načelnik štaba brigade Azov, je za naraščanje števila dezerterjev krivdo pripisal "nezdravemu sistemu upravljanja". "Vojaške reforme bi morali izvesti že pred letom dni," je povedal in dodal, da gre za kritično težavo.
Obrambni minister Fedorov je napovedal analizo učinkov poveljnikov, ki bo temeljila na rezultatih. Generalštab pa je sporočil, da so že sprejeli ukrepe, ki med drugim predvidevajo izboljšanje zdravstvenih pregledov in olajšanje procedure za vojake, ki se zaradi bolezni in poškodb ne morejo vrniti na bojišče.
Podpolkovnik Berkal meni, da je za zmanjšanje števila pobegov ključno to, da poveljniki dajo prednost življenjem vojakov. Po njegovih besedah vojaki, ki se počutijo preskrbljene, razumejo ceno svoje prisotnosti v vojni.
