Težko pričakovana potrditev datuma prihaja le dober mesec dni po smrti kraljice Elizabete II., poroča BBC. Kronanje bo potekalo v londonski Westminstrski opatiji v skladu z že več kot 900-letno tradicijo. Odražalo bo vlogo monarha danes, a bo hkrati zakoreninjeno v dolgoletnih tradicijah in slavnostnih prireditvah, so zapisali v kratki izjavi palače. V okviru obreda bo okronana tudi monarhova soproga Camilla, vendar bo njen obred nekoliko preprostejši.
Kronanje britanskih monarhov je slovesno versko obredje in tradicionalno poteka nekaj mesecev po nastopu novega vladarja na prestol, torej po obdobju državnega in kraljevega žalovanja ter intenzivnih priprav.
Karel III. je bil 10. septembra formalno razglašen za novega britanskega kralja, dva dni po smrti njegove matere, kraljice Elizabete II.
Kronanje Elizabete II. v Westminstrski opatiji 2. junija 1953 - približno 16 mesecev po tem, ko je postala kraljica - je bil prvi večji mednarodni dogodek, ki so ga prenašali po televiziji. Približno 27 milijonov ljudi, več kot polovica takratnega prebivalstva Velike Britanije, je dogodek spremljalo po televiziji in za mnoge je bil to tudi prvi televizijski prenos.
Slovesnost je trajala skoraj tri ure, na njej pa je bilo 8251 uradnih gostov, med njimi tudi predstavniki 129 držav in ozemelj. Prihodnje leto bo slovesnost najverjetneje krajša, bolj raznolika in z veliko manjšim številom gostov, še navaja BBC.
Monarhi tekom kronanja tradicionalno sedijo na stolu kralja Edvarda iz 14. stoletja in so kronani s krono svetega Edvarda iz 17. stoletja. Dobijo tudi simbole svoje kraljevske vloge - suverenovo kroglo, žezlo in prstan - in če se bo sledilo vzorcu prejšnjih kronanj, bo po prestolnici potekal sprevod z zlato državno kočijo. Kasneje istega dne se okronani monarh običajno pojavi na balkonu Buckinghamske palače.
