Kdo bo nasledil Angelo Merkel, po sinočnjem zaprtju nemških volišč še ni najbolj jasno, čeprav je socialdemokrat Olaf Scholz že razglasil, da so Nemci glasovali za spremembo in zanj kot kanclerja. Toda kmalu nato je tudi Armin Laschet rekel, da bo prihodnji nemški kancler. Tako je jasno zgolj to, da se Merklova s kanclerske funkcije po 16 letih zagotovo umika.
Nemčija je največja država članica EU. Peto največje gospodarstvo na svetu je tudi njen največji motor. Če se v njem kaj zatika, to občutimo tudi v Sloveniji, saj je pri nas vsako peto delovno mesto odvisno od nemškega trga, predvsem v avtomobilski industriji. Nemci in tudi Evropejci so se znašli pred številnimi izzivi. Ne gre samo za krizo s pandemijo koronavirusa, ki jo za zdaj v Nemčiji dobro obvladujejo. Gre predvsem za nujni razmislek o izbiri smeri, v katero naj bi šlo nemško gospodarstvo v prihodnje. Kajti okoljske katastrofe zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek s segrevanjem ozračja, so letos poleti celo po Nemčiji silovito udarile z uničujočimi poplavami. Izstop iz jedrske energije in odpoved premogu kot energentu do leta 2038, kakor sta kompromis dosegli doslej vladajoči stranki CDU/CSU in SPD, namreč zahteva iskanje drugih, klimatsko nevtralnih virov energije. Toda izkoriščanje vetrne in sončne energije še ni dovolj stabilno oziroma vzdržno.
Erozija velikih strank, nove pa še niso dovolj velike
Treba pa bo za ta zeleni in tudi digitalni prehod urediti še socialno politiko. Predvsem v panogah, ki so preveč nesnažne - in sem spada tudi promet in tako avtomobilska industrija -, bo treba najti nadomestne zaposlitve. Prav te dileme in poti do njihovega reševanja bodo v naslednjih tednih, morda celo mesecih v ospredju pri pogajanjih za novo vladno koalicijo. Glavne nemške stranke pri tem še zdaleč nimajo istih zamisli in prvič, kot kažejo sinočnji prvi rezultati, bo treba v Nemčiji vladno koalicijo sestaviti iz treh in ne več dveh strank, kot je bilo to doslej.
Tudi v Nemčiji se dogaja erozija starih velikih strank, nove pa še niso dovolj velike, pa še vidi se jim, da so pravzaprav pred leti nastale na ulici. Denimo Zeleni pred štirimi desetletji, ko so zaradi onesnaževanja okolja zahtevali kopico prepovedi. Ali zdaj desničarska, protipriseljenska AfD, ki je nastala na valu nezadovoljstva zamenjave marke z evrom. Pa Levica, ki se je preoblikovala iz nekdanje partije, ki je vladala Vzhodni Nemčiji, sprva v protikapitalistično stranko. Vse omenjene stranke si na svoj način prizadevajo v celoti postati sprejemljive za zloščen politični parket in s tem za rast.
Kar bi Nemčija in s tem tudi EU potrebovali v teh težkih časih, ko stari kontinent pada iz krize v krizo, od finančne in dolžniške krize prek begunskega vala do brexita in covida-19, pa še sramotnega umika zahoda na vrat na nos iz Afganistana, je stabilnost. V časih, ko v nekaterih članicah EU poteka tudi erozija demokratičnih principov, vladavine prava in celo spoštovanja človekovih pravic, bo stabilnost tudi v Nemčiji težje najti. Tako kot je za zdaj težko računati s stabilno oskrbo energije iz alternativnih, brezogljičnih virov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
