Ameriški predsednik Donald Trump resno razmišlja o izvedbi zapletene vojaške operacije, s katero bi ZDA iz Irana izvlekle skoraj 450 kilogramov obogatenega urana. Čeprav predsednik še ni sprejel dokončne odločitve, načeloma podpira to možnost, saj želi Iranu preprečiti razvoj jedrskega orožja. Svojim svetovalcem je naročil, naj močno pritisnejo na Teheran, da ta preda jedrski material kot glavni pogoj za končanje trenutnih spopadov.
Če Teheran na to ne bo pristal, Washington razmišlja o tem, da bi uran prevzeli s silo, poroča ameriški časnik Wall Street Journal. Med ZDA in Iranom trenutno posredujejo Pakistan, Turčija in Egipt, vendar se neposredna pogajanja o končanju vojne še niso začela. Predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je pojasnila, da Pentagon pripravlja različne možnosti, o katerih odloča Trump. Sam je nedavno novinarjem dejal, da mora Iran izpolniti ameriške zahteve, sicer bo ostal brez države, in dodal, da jim bo Teheran moral predati "jedrski prah".
Pred nedavnimi napadi na Iran so strokovnjaki ocenjevali, da ima država več kot 400 kilogramov urana, obogatenega na 60 odstotkov, in skoraj 200 kilogramov materiala, obogatenega na 20 odstotkov. Glavni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo Rafael Grossi ocenjuje, da Iran večino tega urana hrani v podzemnem predoru kompleksa v Isfahanu in v skladišču v Natancu.
Zahtevna logistika in opozorila strokovnjakov
Trump in nekateri njegovi zavezniki verjamejo, da lahko ameriške sile material zaplenijo s ciljno operacijo, ki ne bi bistveno podaljšala vojne in bi omogočila konec spopadov do sredine aprila. Predsednik namreč ne želi dolgotrajne vojne. Kljub temu nekdanji vojaški uradniki in strokovnjaki močno svarijo pred takšnim korakom. Opozarjajo, da bi operacija nasilnega prevzema urana predstavljala izjemno nevarnost in bi lahko izzvala oster iranski odgovor, kar bi vojno podaljšalo daleč čez načrtovane okvire.
Ameriške sile bi se morale do lokacij prebiti pod točo iranskih izstrelkov in dronov. Bojne enote bi morale nato zavarovati območje, da bi inženirji lahko odstranili ruševine in preverili prisotnost min. Strokovnjaki ocenjujejo, da Iran uran verjetno hrani v 40 do 50 posebnih jeklenkah, ki bi jih vojska morala premestiti v zaščitne transportne zabojnike. Richard Nephew, nekdanji ameriški pogajalec o iranskem jedrskem programu, opozarja, da bi za prevoz potrebovali več tovornjakov. Če v bližini ni letalske steze, bi morali vojaki vzpostaviti improvizirano letališče za dovoz opreme in odvoz materiala. Upokojeni general Joseph Votel opozarja, da celotna akcija lahko traja več dni ali celo teden, saj ne gre za preprosto operacijo hitrega vstopa in izstopa.
Iskanje diplomatske rešitve in druge vojaške možnosti
Ameriška administracija bi se takšni nevarni operaciji izognila, če Iran pristane na predajo urana v okviru mirovnega sporazuma. Podobne primere smo v zgodovini že videli. ZDA so leta 1994 uspešno odstranile obogateni uran iz Kazahstana, leta 1998 pa so skupaj z Združenim kraljestvom sodelovale pri odstranjevanju jedrskega materiala iz Gruzije.
Trump zahteva, da Iran popolnoma opusti svoj jedrski program. Ameriški zunanji minister Marco Rubio ocenjuje, da lahko ZDA svoje ključne cilje dosežejo tudi brez uporabe kopenskih sil. Ameriški uradniki trdijo, da Iran trenutno ne bogati urana, a opozarjajo, da bi lahko država do leta 2035 razvila medcelinske rakete, ki bi dosegle ameriško ozemlje.
Medtem ko ameriške sile nadaljujejo napade na iranske cilje, vojska pripravlja še druge možnosti. Te vključujejo razporeditev enot za hitro posredovanje, marincev in padalcev, ki bi lahko zasedli strateške lokacije, kot so otoki ob južni iranski obali. Pentagon v regiji že ima del potrebnih zmogljivosti, hkrati pa razmišlja o napotitvi dodatnih 10.000 vojakov. Obrambni minister Pete Hegseth upa, da bo Teheran uran predal prostovoljno, a hkrati jasno poudarja, da imajo ZDA na mizi različne vojaške možnosti in so pripravljene ukrepati.
