STA, M.R.
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Agencija, ki se sklicuje na lokalne vire, trdi, da se je vojaška ladja zatem umaknila s tega območja.
Odzvalo se je ameriško osrednje poveljstvo (Centcom), ki je te trditve Irana zanikalo. "Nobena ameriška ladja ni bila zadeta," so sporočili in dodali: "Ameriške sile podpirajo Projekt Svoboda in izvajajo pomorsko blokado iranskih pristanišč," so zapisali.
Sicer pa je iranska mornarica na zemljevidu označila, katere dele Hormuške ožine so pod njenim nadzorom. Na zahodu se to območje začne s črto med skrajno točko iranskega otoka Kešm in emirata Um al Kuvain v Združenih arabskih emiratih. Na vzhodu pa se končuje s črto med iransko planino Mobarak in emiratom Fudžairah v Združenih arabskih emiratih.
Iranska vojska je tudi danes trdila, da je preprečila ameriškimi rušilcem vstop v Hormuško ožino. Iranski državni mediji poročajo, da so iz vojaške službe za odnose z javnostjo sporočili: "S trdnim in hitrim opozorilom mornarice Islamske republike je bil preprečen vstop ameriških in sionističnih sovražnim rušilcev v Hormuško ožino."
Nekaj ur pred tem je ameriški predsednik Donald Trump povedal, da bo ameriška vojska začela pomagati ladjam, ki so obtičale na tej ključni plovni poti. Tudi Centcom je pozneje sporočil, da bo podprl to operacijo.
To operacijo je pozdravil tudi francoskih predsednik Emmanuel Macron, hkrati pa zatrdil, da Francija pri tem ne bo sodelovala.
