Glede na obtožnico naj bi al Sadi z neimenovanimi sodelavci od začetka ameriško-izraelske vojne z Iranom 28. februarja načrtoval in usklajeval vrsto bombnih in drugih napadov. Nekatere je izvedel, druge so oblasti preprečile, v več primerih pa so aretirali osumljence, ki so še najstniki, poroča New York Times.
Al Sadi se je v past delno ujel sam, saj je podatke o načrtovanih napadih objavljal na omrežjih Snapchat in Telegram ter o njih po telefonu govoril s tajnim sodelavcem FBI, od katerega je želel dobiti pomoč pri izvedbi napadov ter pobijanju Judov in Američanov, navaja obtožnica.
Prejšnji mesec si je za cilj zadal bombardiranje judovskih objektov po ZDA in tajnemu sodelavcu FBI za pomoč ponudil 10.000 dolarjev v kriptovaluti. Aprila mu je tudi dal predujem v višini 3000 dolarjev in ga spodbujal, naj pohiti z napadi, še trdi obtožnica.
Al Sadi naj bi med drugim načrtoval tudi bombni napad na banko v Amsterdamu in napade na Jude s hladnim orožjem v Londonu. Obtožen je tudi, da je pripravljal napad na newyorško sinagogo in judovske objekte po drugih delih ZDA ter da je bil vpleten v dva nedavna napada v Kanadi - na sinagogo in na ameriški konzulat v Torontu.
Obtožen je podpiranja iraške šiitske skupine Kataib Hezbolah in iranske revolucionarne garde (IRGC), ki ju ima ameriška vlada za teroristični organizaciji.
Al Sadi se je v petek soočil z obtožnico. Pred tem so ga aretirali v Turčiji, ki ga je nato predala ZDA, kamor je prispel v četrtek. V primeru obsodbe mu grozi dosmrtni zapor.
Prek odvetnika se je opredelil za političnega zapornika in vojnega ujetnika. Zatrdil je tudi, da ga Američani preganjajo zaradi povezav z generalom IRGC Kasemom Solejmanijem, ki ga je predsednik ZDA Donald Trump ukazal ubiti v Iraku v času svojega prvega mandata leta 2020.
