Hrvaška: Milanoviću za las ušla zmaga v prvem krogu. Zakaj Plenković krivi levico in medije?

Javnomnenjske raziskave tudi tokrat niso bile točne. Hrvaškemu predsedniku Zoranu Milanoviću so v prvem krogu predsedniških volitev napovedovale do 40 odstotkov, njegovemu glavnemu tekmecu Draganu Primorcu, kandidatu vladajoče HDZ, pa med 20 in 25 odstotki. Uradni izid prvega kroga je Milanović - 49,1 odstotka, Primorac - 19,4 odstotka. Vzporedne volitve, ki so jih ob 19. uri v nedeljo objavile hrvaške televizije, so kazale na zmago Milanovića že v prvem krogu. Pripisovale so mu 51,5 odstotka. Tudi ko je Hrvaška volilna komisija objavila prve delne uradne izide, je kazalo na Milanovićevo zmago. Po preštetih 70 odstotkih glasov pa mu je podpora padla pod 50 odstotkov in je bilo šele po zaključku časopisne redakcije jasno, da bodo Hrvati čez dva tedna znova šli na volišča. 

Milanović je prejel okoli 798 tisoč glasov, 235 tisoč več, kot jih je prejel v prvem krogu pred petimi leti. Nazadnje je več glasov v prvem krogu (1,1 milijona) zbral Stjepan Mesić leta 2005. Za Primorca je volilo 315 tisoč hrvaških državljanov. 

Milanović pripravljen sodelovati z vlado

V Milanovićevem volilnem štabu v zagrebški Tvornici kulture je bilo po objavi rezultatov veselo. Člani opozicijske SDP, s podporo katere in še nekaj manjših strank je kandidiral, so slavili zmago nad HDZ. Milanović je v govoru napovedal vnovično izvolitev. "To je bil le prvi tek. Boj se šele začne. Ne bom govoril o svojem protikandidatu. Boril se bom za Hrvaško s stališčem, ki se zavzema za svoje interese. Boril se bom za pravno državo, proti uzurpaciji in nasilju oblasti," je izjavil. Poudaril je, da bo vsak, ki razmišlja podobno, njegov zaveznik, in da si bo prizadeval, da nihče ne bo njegov sovražnik.

"Verjamem, da je veliko ljudi prepoznalo mojo strast, zato so mi zaupali. Sem realen, vem, da ne bom dobil glasov vseh. Ne moremo biti vsi enaki, najhuje pa je, ko vsi razmišljamo enako - takrat družba ni normalna," je dodal in še napovedal, da je pripravljen sodelovati z vlado Andreja Plenkovića, s katerim sta v zelo slabih odnosih in kohabitaciji. Ivana Kekin, kandidatka zeleno-leve stranke Zmoremo!, ki je bila z 8,9 odstotka na četrtem mestu, je svoje volivce že v nedeljo pozvala, naj v drugem krogu volijo Milanovića. 

Plenković s prstom nad medije

V štabu HDZ so, čeprav so strankarski veljaki izrazili nezadovoljstvo nad rezultatom, nekateri skandirali "zmaga". Vidni člani stranke so bili presenečeni nad visoko podporo Milanoviću in so priznali, da je razlika velika. So pa poudarili, da se bodo karte v drugem krogu ponovno premešale. 

Primorac, ki je vodil intenzivno, a mirno kampanjo, je v govoru dejal, da več kot polovica državljanov želi spremembe. "Vem, da se ta razlika na prvi pogled zdi velika, vendar je bilo v prvem krogu veliko hrupa. Na desnici je bilo veliko kandidatov. Zdaj sva z Milanovićem ena na ena, kar smo želeli od začetka. Zoran, pridi in povej, kar misliš. Da vidimo, kaj ponujaš Hrvaški," je dejal, misleč na to, da Milanović svojega programa sploh nima. 

Dan po volitvah se je oglasil še premier Plenković. Primorcu je obljubil polno podporo stranke. "Pričakujemo, da bo imel v naslednjih dveh tednih v medijih več prostora. Javnost bo na soočenjih videla njegov potencial. Seveda nismo zadovoljni z rezultati, ki so slabši, kot so napovedovale ankete. Milanović je dobil veliko podpore v vseh mestih in županijah, mi pa v manjših sredinah. To je malo, sploh glede na to, da smo letos prepričljivo zmagali na parlamentarnih in evropskih volitvah. Nadaljuje se kontinuiteta levice in desnice. Levica Milanoviću oprosti in tolerira vse. Imeli smo veliko desnih kandidatov, ki so Primorcu odžirali glasove. Ne glede na vse smo prepričani, da je veliko primernejši za predsednika kot Milanović," je še med drugim dejal premier Plenković. Priznal je tudi, da so podprli Primorca, ker nihče drug iz HDZ ni želel kandidirati. 

Največ glasov diaspore Primorcu

Volilna udeležba je bila 46-odstotna, kar je najmanj od leta 2009. Milanović je zmagal v vseh 20 županijah in v mestu Zagreb. Tudi v tistih županijah, kjer tradicionalno glasujejo za HDZ. Najnižja volilna udeležba je bila na skrajnem vzhodu Hrvaške, v Vukovarsko-sremski županiji. Glasovalo je 37,8 odstotka volilnih upravičencev. No, obratno je bilo z glasovi iz diaspore, ki na hrvaških volitvah prispevajo med 2,5 in tremi odstotki glasov. Iz tujine je prispelo okoli 24 tisoč glasov.  Za Primorca je glasovalo 48 odstotkov volivcev, za Milanovića pa 17. V Avstraliji je kar 40 odstotkov Hrvatov volilo desničarja Tomislava Jonjića. Hrvati v Sloveniji so največ glasov namenili predsedniku Milanoviću in Ivani Kekin. 

Drugi krog bo v nedeljo, 12. januarja.