"Videl sem ju teči, nato pa sem izvedel, da sta posiljevalca. Posilila sta mati in hčer," marčevske dogodke opisuje Nikita Čibrin in pravi, da so poveljniki le zamahnili z rokami, ko s izvedeli za posilstvi. Sicer naj bi storilca pretepli, a nikoli nista bila zares kaznovana. Iz vojske naj bi ju le odpustili.
Čibrin prihaja iz mesta Jakuck, služil je v zloglasni motorizirani brigadi, ki je obtožena vojnih zločinov v mestih Buča, Borodjanka in drugih krajih ter vaseh severno od Kijeva. Septembra je preko Belorusije in Kazahstana prebegnil iz ruske vojske v Evropo.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je aprila vojake iz njegove brigade označilo za vojne zločince, ko so po umiku ruskih sil iz Kijevske regije odkrili množična grobišča civilistov in številna trupla, ki so ležala na ulicah.
Dokumenti, ki jih je pokazal televiziji CNN, kažejo, da je bil njegov poveljnik Azatbek Omurbekov, znan tudi kot "Mesar iz Buče". Proti njemu sta Evropska unija in Velika Britanija uvedli sankcije, ZDA pa so ukrepe sprejele proti pripadnikom cele brigade.
Kremelj sicer zanika kakršno koli vlogo v množičnih pobojih, pri čemer ponavlja, da so fotografije ubitih ukrajinskih civilistov lažne, ruski predsednik Vladimir Putin pa je to vojaško enoto pohvalil za "junaštvo" in "pogumne akcije".
Streljali so lahko na vsakogar, ki je imel telefon
Čibrin je tudi pojasnil, da je imela enota ukaz za uboj vsakogar, ki bi delil informacije o položaju brigade, ne glede na to, ali bi šlo za civiliste ali vojake. "Če je imel nekdo telefon, smo ga lahko ustrelili," razlaga in dodaja, da so bili nekateri člani v brigadi sposobni ubiti tudi neoborožene civiliste. "So tudi manijaki, ki uživajo v ubijanju ljudi in taki so se tam pojavili," nadaljuje, ob tem pa pristavi, da so Rusi množično kradli računalnike, nakit in vse, kar so si zaželeli.
Ob umiku iz Lipovke in Andrivke konec marca so nekateri kradli tudi civilna vozila ter jih prodali v Belorusiji. "Miselnost je bila - če nekaj ukradeš, si dober. Če vidiš kaj dragocenega in to ukradeš, pri tem pa nisi zaloten, si dober," govori Čibrin. Pri televiziji CNN so skušali dobiti komentar ruskega obrambnega ministrstva, a odgovora ni bilo.
Prebegli ruski vojak ne dvomi, da bo Rusija na koncu vojno izgubila, a meni, da bo moralo pred tem umreti še veliko ljudi. Trdi, da so vojaki za Ruse le topovska hrana in da do njih ni spoštovanja. "Seveda, da bo Rusija izgubila, saj ves svet podpira Ukrajino. Neumno je misliti, da bo Rusija zmagala. Mislili so, da bodo v treh dneh okupirali Kijev. Kateri dan vojne je danes? 260.? Mislili so, da bodo prišli v Ukrajino in da jih bodo tam pričakali s cvetjem," je še komentiral Čibrin.
Številni ruski vojaki so se zlomili
Po njegovi oceni so bili vojaki v njegovi brigadi tudi slabo izurjeni, kar se je pokazalo, ko so prišli v Ukrajino. Posamezniki, ki so se pred razporeditvijo v enoto hvalili, da so "kot Rambo", so se nato vrnili zlomljeni, je povedal Čibrin in dodal: "Tisti, ki so govorili, da bodo zlahka streljali na Ukrajince, po vrnitvi s prve bojne črte z menoj niso mogli niti govoriti. Videli so vojno, videli so poraz, videli so, kako njihovi soborci ubijajo, videli so trupla," je še opisal Čibrin.
Ko se je konec marca njegova brigada iz okolice Kijeva umaknila v Belorusijo, si je poškodoval hrbet in so ga prepeljali v vojaško bolnišnico v Rusiji, a se je bil maja prisiljen vrniti, takrat v regijo Harkov na vzhodu, nato pa še v gozdove Izjuma. Tedaj se mu je ponudila priložnost za beg, pravi. Opazil je, da so poveljniki drugih enot s tovornjakom zapustili območje in se napotili proti Rusiji.
"Skočil sem na tovornjak in videl druge fante, ki tudi zapuščajo Ukrajino. Rekli so, da se ne želijo vojskovati, plačali smo poveljniku, da je peljal. Nato pa sem čakal in čakal, ko smo prišli blizu ruske meje, se je vozilo ustavilo in vsi smo skočili ven. Odšel sem do meje in rekel, da potrebujem zdravniško pomoč," nadaljuje z opisovanjem svoje zgodbe Čibrin. Po vrnitvi v Rusijo je skoraj mesec dni z velikimi bolečinami ležal v bolnišnici.
Nastanjen je bil v mestu Habarovsk, od tam je nato pobegnil v Sankt Peterburg, z vlakom je nato odšel v Belorusijo, tam pa je poiskal posrednika, ki mu je pomagal, da je prišel do Kazahstana, od koder je končno lahko odpotoval na trenutno lokacijo.
