Konec aprila je predsednik ZDA Donald Trump z enim od izvršnih ukazov napovedal pospešitev pridobivanja ključnih surovin iz globokega morja, kar vključuje podporo globokomorskemu rudarjenju tako v ameriških kot v mednarodnih vodah. Le nekaj dni pozneje je podjetje The Metals Company prvo na svetu uradno vložilo prošnjo za komercialno pridobivanje rud iz morskega dna v mednarodnih vodah.
Seveda gre za popolno ignoriranje mednarodnega prava, poleg tega je globokomorsko rudarjenje dokazano škodljivo za morske ekosisteme, ki za povrh še niso dobro raziskani.
Globokomorsko rudarjenje pomeni pridobivanje danes zelo iskanih kovin, kot so baker, nikelj, kobalt in mangan, z morskega dna na globinah od štiri do šest kilometrov. Največje zaloge se nahajajo v območju Clarion–Clipperton v Tihem oceanu. Ocenjuje se, da oceani vsebujejo več kobalta kot kopno.
Do julija 2024 so bile izdane samo raziskovalne licence, predvsem za območja v Tihem oceanu. Regulator je Mednarodna organizacija za morsko dno (ISA), ki naj bi do leta 2025 sprejela pravila za začetek komercialnega rudarjenja. ZDA, Norveška, Cookovi otoki in Papua Nova Gvineja že načrtujejo ali dovoljujejo raziskave in sodelujejo s podjetji, vključno s Kitajskimi.
Rudarjenje naj bi potekalo s pomočjo robotskih strojev, ki rude dvigajo na ladje, kjer se predelujejo. Okoljevarstveniki opozarjajo, da to lahko resno ogrozi globokomorske ekosisteme, in pozivajo k moratorijem ali prepovedi. Večina morskega rudarjenja danes poteka na manjših globinah - gre za pridobivanje peska in diamantov, globokomorsko pa predstavlja novo, še nerazvito industrijo s številnimi tveganji.
Špela Bandelj Ruiz, vodja kampanje Greenpeace Slovenija za zaščito oceanov, novo potezo ocenjuje za nevarno: "Gre za enostransko potezo, ki popolnoma prezira mednarodno pravo in je že naletela na ostro nasprotovanje mednarodne skupnosti. Vlade po vsem svetu morajo zdaj stopiti v bran pravilom, ki temeljijo na sodelovanju in spoštovanju mednarodnega prava, ter ustaviti širjenje nevarne industrije globokomorskega rudarjenja. Voditelji držav se bodo junija zbrali na konferenci OZN o oceanih v Nici – to bo ključna priložnost, da skupaj jasno in odločno podprejo moratorij na to dejavnost."
V luči nedavnih dogajanj Greenpeace Slovenija zato poziva ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon, naj Slovenija nemudoma zavzame stališče v podporo moratoriju na globokomorsko rudarjenje. Junijska konferenca o oceanih bo trenutek resnice – priložnost, da Slovenija jasno stopi na stran zaščite oceanov in prihodnjih generacij.
Greenpeace skupaj z znanstveno skupnostjo in številnimi državami sveta poziva h globalnemu moratoriju na globokomorsko rudarjenje. Trenutno moratorij na globokomorsko rudarjenje podpira 32 držav. Poleg držav svoje nestrinjanje globokomorskemu rudarjenju izkazujejo številni znanstveniki, skupine staroselcev, banke, zavarovalnice, ribiška podjetja, strokovnjaki za človekove pravice ter številna podjetja - od proizvajalcev baterij, avtomobilov in elektronskih naprav, še navajajo pri Greenpeacu.
