V prvih dneh podnebne konference, na t.i. vrhu voditeljev, je po besedah Tine Kobilšek odmeval otvoritveni govor azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva. Ta je med drugim izpostavil, da narodov ne bi smeli soditi po tem, katere naravne vire imajo in kako jih uporabljajo. "Nafta, plin, veter, sonce, zlato, srebro, baker ... vse to so naravni viri in držav ne bi smeli kriviti, da jih imajo in da jih prinašajo na trg, saj jih ta potrebuje. Ljudje jih potrebujejo," je dejal delegatom v Bakuju. Dan zatem je na odprtem dogodku obtožil Francijo in Nizozemsko ohranjanja oziroma upravljanja čezmorskih ozemelj, kar je povzročilo politični pretres in posledično odpoved udeležbe francoske ministrice za okolje Agnes Pannier-Runacher na COP29.
V razpravah v Bakuju pa se omenja tudi izvolitev Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA. Zanj je namreč znano, da podnebne spremembe že dolgo časa označuje za "prevaro", njegov prvi mandat v Beli hiši med letoma 2017 in 2021 pa je minil tudi v znamenju odstopa ZDA od pariškega sporazuma. "To so seveda neki elementi, ki vplivajo na samo atmosfero na konferenci, sicer pa pogajanja kot taka v bistvu potekajo v popolnem razmahu, vključno z vsemi stranskimi dogodki, da se pripravi pogajanja za drug, politični teden," je poudarila sogovornica.
V vseh pogajalskih sobah v ospredju podnebne finance
Kar zadeva vsebine pogajanj, je ena izmed ključnih točk nadaljevanje dialoga glede zaključkov z lanske podnebne konference v Dubaju oz. t.i. globalnega pregleda stanja. "To je ena od prioritet, ki jih imamo v okviru EU in tudi s strani Slovenije. Je pa bil začetek zelo težaven, predvsem z vidika, kako to vsebino dejansko umestiti na dnevni red konference," je razložila Kobilšek. Dodala je, da v zvezi s tem države trenutno razpravljajo o besedilu s "precej odprtimi možnostmi", pri čemer pa je ključna predvsem diskusija glede blaženja podnebnih sprememb oz. zniževanja emisij toplogrednih plinov ter globalne ambicije v povezavi s tem.
"Kljub temu, da je COP29 označen kot finančni COP, enostavno vemo, da nismo na poti, da omejimo globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija. Zaključki lanske konference morajo ostati na mizah držav, predvsem ko se pripravljajo novi podnebni cilji, katere moramo predložiti do prihodnjega leta. To velja tudi za EU in Slovenijo, predvsem v kontekstu diskusije za podnebni cilj oz. zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040," je bila jasna.
Sicer pa so njenih besedah skoraj v vseh pogajalskih sobah v ospredju podnebne finance oz. razprava o dogovoru glede novega kolektivnega financiranja na področju podnebnega financiranja, kjer je začetek pogajanj prav tako ni minil brez zapletov. Gre za pogajanja o novem dogovoru o povečanju mednarodne finančni pomoči, ki jo razvite države letno namenijo državam v razvoju za izvajanje podnebnih ukrepov tako na področju blaženja kot prilagajanja na podnebne spremembe in zelenega prehoda. Glede na trenutno veljaven dogovor ta številka znaša 100 milijard dolarjev letno.
Ogromno stvari ostaja še odprtih
"Države v razvoju so kljub temu, da smo pogajalci že tri leta delali na podlagi za pogajanja v končnici, vse tekste zavrnile in predlagale cilj 1300 milijard evrov letno. Za EU in za ostale razvite države je bil ta cilj popolnoma nerealističen, predvsem v smislu trenutnih držav, ki dejansko donirajo sredstva državam v razvoju za namene blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe," je podčrtala Kobilšek. Kot zelo pomembna je označila tudi pogajanja glede tržnih mehanizmov ter enakosti spolov v povezavi s podnebnimi spremembami.
V luči tega, da se pogajalci počasi približujejo koncu prve etape letošnje konference, katere uradni zaključen je predviden v petek, Kobilšek pod črto ocenjuje, da "ogromno stvari ostaja še odprtih", kar je po eni strani pričakovano. Obenem se pogajalci držav zavedajo, da morajo "v dnevu in pol narediti čim več, da prihodnji teden pride manj stvari v roke ministrov".
