STA, Mi. Da.
Izraelska vojska v okviru razširjene operacije na jugu Libanona danes poroča o napredovanju prek reke Litani in zavzetju strateško pomembne trdnjave Beaufort, kar je premier Benjamin Netanjahu označil za dramatičen preobrat v izraelski politiki do Libanona. V luči dogajanja Francija zahteva sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN.
Izraelska vojska je sporočila, da je na območju srednjeveške trdnjave Beaufort pred dnevi začela operacije, da bi odpravila neposredno grožnjo skupnostim v Galileji na severu Izraela v okviru "okrepitve nadzora na jugu Libanona z razširitvijo obrambne črte".
Gre za t. i. rumeno črto, približno deset kilometrov od meje med državama, ki jo je sredi aprila enostransko določil Izrael in tako razširil območje pod svojim nadzorom na jugu Libanona.
Vojska je poudarila, da so njene enote prečkale reko Litani, ki predstavlja naravno mejo demilitariziranega območja med državama in je pod nadzorom mirovnih sil Združenih narodov. Dodali so, da operacije sedaj "širijo na nova območja".
Izraelski obrambni minister Israel Kac je na omrežju Telegram danes potrdil zavzetje trdnjave Beaufort. Sporočil je, da so se "44 let po junaški bitki pri Beaufortu in na dan spomina na vojake, ki so padli v prvi libanonski vojni leta 1982, enote vrnile na vrh Beauforta in tam znova izobesile izraelsko zastavo".
"Pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja in pod mojim vodstvom je izraelska vojska razširila operacije v Libanonu, prečkala reko Litani in zavzela Beaufort - eno najpomembnejših strateških točk za obrambo naselij v Galileji in zagotavljanje varnosti naših sil," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Netanjahu je v poznejši izjavi zavzetje trdnjave označil za dramatičen preobrat v politiki Izraela. "Zavzetje Beauforta je (...) dramatičen preobrat v politiki, ki jo vodimo. Premagali smo oviro strahu. Prevzemamo pobudo, delujemo na vseh frontah - v Siriji, v Gazi, v Libanonu," je dejal v video izjavi.
Trdnjavo Beaufort, ki leži blizu mesta Nabatieh, je izraelska vojska zasedla med invazijo na Libanon leta 1982 in jo zasedala vse do leta 2000, ko se je umaknila z juga Libanona, navaja španska tiskovna agencija EFE.
Reko Litani je medtem sedaj prečkala prvič po letu 2006, ko je potekala 34-dnevna libanonska vojna.
Libanonski premier Nawaf Salam je v sobotnem televizijskem nagovoru poudaril, da Izraelu "politika izžgane zemlje in kolektivnega kaznovanja ne bo prinesla niti varnosti niti stabilnosti". Kljub temu je zagovarjal nadaljevanje pogajanj z Izraelom, ki po njegovem mnenju predstavljajo "najcenejšo pot" za Libanon. Novo krog pogajanj med predstavniki obeh držav je načrtovan za 2. in 3. junija v Washingtonu.
V skupni izjavi z libanonskim predsednikom Josephom Aounom pa je Salam v soboto obsodil Izrael zaradi širjenja napadov ter "nadaljevanja bombardiranja in uničevanja stanovanj in zgodovinskih spomenikov z buldožerji".
Po podatkih libanonskih oblasti so izraelski napadi v Libanonu od začetka izbruha zadnjih sovražnosti s šiitskim gibanjem Hezbolah 2. marca zahtevali 3371 življenj. Ministrstvo za zdravje v Bejrutu je medtem danes sporočilo, da je bilo v izraelskem napadu na območje v bližini bolnišnice v Tiru na jugu države ranjenih najmanj 13 članov zdravstvenega osebja. Ustanova naj bi utrpela tudi obsežno materialno škodo, navaja AFP.
Izraelska vojska je danes sporočila, da je bil v napadu z dronom na jugu Libanona v soboto ubit njen pripadnik, s čimer je skupno število mrtvih v vrstah izraelskih sil od 2. marca naraslo na 25. Vojska je ob tem pred svojo operacijo danes k evakuaciji pozvala še prebivalce južno od reke Zahrani.
V luči dogajanja je Francija danes na Varnostni svet ZN naslovila zahtevo za sklic izrednega zasedanja, je za televizijo BFMTV povedal francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot. Čeprav Pariz, kot je dejal, Izraelu - tako kot vsem drugim državam - priznava pravico do samoobrambe, pa "nič ne more upravičiti nadaljevanja izraelskih vojaških operacij v Libanonu in vse globlje okupacije libanonskega ozemlja".
