V Vatikanu so dopoldne postavili slovensko smreko, ki bo med letošnjimi božičnimi prazniki krasila Trg sv. Petra. Slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je povedal, da je postavitev božičnega drevesa na vatikanskem trgu za Slovenijo lepa priložnost za obeležitev 30. obletnice plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti. V Vatikan je ponoči prispela 30 metrov visoka smreka iz kočevskih gozdov, ki je stara 75 let in tehta sedem ton. Dopoldne so jo tudi postavili, morali pa jo bodo še okrasiti z okraski, ki so jih prav tako izdelali v Sloveniji. Stala bo do 10. januarja.
Drevo bodo slovesno osvetlili 11. decembra popoldne. Zaradi omejitev za zajezitev epidemije covida-19 bo v času slovesnosti trg zaprt za javnost. Tja bodo lahko prišli zgolj predstavniki slovenske delegacije in delegacije iz italijanske škofije Teramo, od koder so jaslice, ki bodo letos krasile trg pred baziliko sv. Petra. V vsaki delegaciji bo približno 50 ljudi, je povedal veleposlanik. Zaradi epidemije bo okrnjen tudi spremljevalni kulturni program, ki ne bo mogel potekati v živo, je še pojasnil Štunf. Program so že posneli in ga bodo med slovesnostjo predvajali na velikih zaslonih, je dejal.
"Za Slovenijo je postavitev božičnega drevesa na Trgu sv. Petra predvsem lepa priložnost za obeležitev 30. obletnice plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti naše države. Simpatična priložnost je tudi v tem, da ta obletnica sovpada s 100. obletnico rojstva papeža Janeza Pavla II., hkrati pa tudi s 100. obletnico rojstva dveh velikih Slovencev, dveh velikih domoljubov in državotvornih osebnosti, ki sta veliko prispevala k uspešnemu osamosvajanju," je poudaril veleposlanik. To sta po njegovih besedah nekdanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in prvi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Štefan Falež. To je po mnenju Štunfa lepa dodana vrednost na začetku obeleževanja nekega obdobja, ki se bo naslednje leto nadaljevalo s 30. obletnico osamosvojitve. "Hkrati pa je to tudi priložnost, da ponovno izrazimo hvaležnost tako Svetemu sedežu kot papežu Janezu Pavlu II., ki sta v tedanjem obdobju res z izrazito naklonjenostjo spremljala proces našega osamosvajanja in pri tem tudi veliko veliko pomagala," je še poudaril.
