Na jugovzhodu Turčije so odkrili podzemno mesto, ki naj bi nastalo v 9. stoletju pr. n. št.. Arheologi so na mesto pod mestom, v katerega je mogoče vstopiti skozi klet, naleteli po naključju, ko so leta 2020 med izkopavanji v kleteh hiš v mestu Midyat blizu sirske meje odkrili obsežen labirint jam.
Odkopanih je več kot 50 podzemnih prostorov, ki jih povezuje 120 metrov dolg predor, vklesan v skalo. Vendar je to le delček lokacije, katere velikost je ocenjena na 900.000 kvadratnih metrov. Če se izkaže, da je temu res tako, bi bilo to največje podzemno mesto v južni Anatoliji v Turčiji.
"Morda celo na svetu," je povedal Mervan Yavuz, direktor spomeniškega varstva v Midyatu, ki je nadzoroval izkopavanje. Dodal je, da so se ljudje v te jame zatekali, da bi se zaščitili pred vremenom, sovražniki, plenilci in boleznimi, iz jam pa je nastalo pravo mesto.
Začetki mesta segajo v čas, ko je v Asiriji vladal kralj Ašur-nasir-pal II (med letoma 883 in 859 pr. n. št.). Prvotni vhod v mesto je bil oblikovan tako, da so se morali ljudje skloniti in se zriniti skozi okroglo odprtino. In prav na podlagi te odprtine se je pojavilo sklepanje, da obstaja podzemno mesto, imenovano Matiate.
"Pravzaprav smo sumili, da obstaja," je povedal Yavuz. Kot je pojasnil, se je v 70. letih prejšnjega stoletja med deli vdrla zemlja pod gradbenim strojem, vendar so takrat luknjo le zasuli.
Podzemno mesto leži na območju Mezopotamije, ki velja za zibelko nekaterih najstarejših civilizacij. Tamkajšnje dežele so osvojili ali prečkali nekateri veliki imperiji, kar je bil morda razlog, da so se prebivalci okolice Matiate zatekli v podzemlje. "Pred prihodom Arabcev so se za ta ozemlja bojevali Asirci, Perzijci, Rimljani in nato Bizantinci," je povedal zgodovinar na univerzi v bližnjem Mardinu Ekrem Akman.
Yavuz je ob tem spomnil, da so kristjani iz province Hatay gradili samostane v gorah, da so se skrili pred svojimi preganjalci v času rimskega imperija. Zato tudi domneva, da so Judje in kristjani morda uporabljali Matiate kot skrivališče, kjer so v podzemlju tudi opravljali verske obrede. Sicer pa je zaradi dolge neprekinjene poselitve mesta po njegovih besedah težko natančno določiti, kaj na najdišču je mogoče pripisati kateremu obdobju ali skupini. Toda pogani, Judje, kristjani, muslimani, vsi ti verniki so prispevali k nastanku podzemnega mesta Matiate, meni Yavuz.
Po besedah Ganija Tarkana iz muzeja v Mardinu, kjer so na ogled gospodinjski predmeti, bronasti in keramični izdelki, najdeni v jamah, so podzemni prostori ostali v uporabi še po tem, ko so minila stoletja nevarnosti. Po njegovih besedah so ljudje še naprej živeli v jamah. Nekatere prostore so uporabljali kot katakombe, nekatere kot shrambe.
Turčija je sicer poznana tudi po starodavnih vaseh, vklesanih v skalo, v Kapadokiji. A medtem ko so v Kapadokiji prostori razporejeni vertikalno, se mesto Matiate razprostira vodoravno, je še opozoril Tarkan.
