Vojislav Bercko
Britanci, pa tudi prebivalci drugih dežel, ki še priznavajo britansko krono, te dni pokajo od domoljubja in ponosa. Njihova vladarica kraljica Elizabeta II. uradno proslavlja 70 let na prestolu. V resnici vlada še štiri mesece več, saj je prestol zasedla po smrti svojega očeta kralja Jurija VI. že davnega 6. februarja 1952, 2. junija istega leta je bila okronana, toda kdo bi bil malenkosten. Praznovanja kraljičinih jubilejev so na Otoku že po tradiciji junija.
Natanko 72 let in 110 dni na prostolu je rekord kralja Louisa XIV. Kraljica Elizabeta II. mu je zelo blizu
Letos je seveda še posebno slovesno: Britanci praznujejo kar štiri dni, od četrtka do nedelje. Država jim je namreč podarila dva dneva dopusta. Elizabeta II., ki je aprila dopolnila 96 let, seveda takega tempa ne zmore; odpovedala se je recimo udeležbi na zahvalni maši v monumentalni londonski katedrali svetega Pavla, saj se je po napornem prvem dnevu praznovanja slabo počutila. Pri slovesnem bogoslužju jo je zastopal njen sin in prestolonaslednik, 73-letni princ Charles, ki ga je spremljala žena Camilla. Tam je že čakal velik del kraljeve družine - prvič po dveh letih tudi princ Harry in vojvodinja Meghan, ki sta pripotovala iz ZDA, da bi proslavila kraljičino 70-letnico na prestolu. Ni pa na praznovanju črne ovce družine, njenega tretjega otroka princa Andrewa, ki se je zapletel v številne seksualne afere, povezane s pokojnim newyorškim spolnim predatorjem Jeffreyjem Epsteinom. Po uradnih podatkih je okužen s covidom-19.
Kraljica Elizabeta II. sicer vztrajno ruši rekorde. Je tretja najdlje vladajoča monarhinja v svetovni zgodovini; rekorder je bil francoski kralj Louis XIV. (1643-1725), ki je vladal 72 let in 110 dni. Seveda je najdlje vladajoča monarhinja v britanski zgodovini. Vse državnike, ki jih je spoznala, je res nemogoče našteti. Ko je postala kraljica, je bil britanski premier Winston Churchill, sedanji premier Boris Johnson pa je na primer že 14. britanski prvi minister, s katerim sodeluje. V tem času je sprejela tudi 13 od 14 ameriških predsednikov. Z njo se ni srečal le Lyndon Johnson. Ko je zasedla položaj, je bila na čelu imperija z več kot 70 kolonijami. V naslednjih desetletjih so se številne med njimi osamosvojile, imperij pa se je preoblikoval v Skupnost narodov. Velika Britanija je v tem času vstopila v EU in iz nje tudi izstopila. Toda še vedno jo med drugimi državami za svojo vladarico priznavajo Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Južna Afrika in tako dalje. V Avstraliji so na primer pred dobrima dvema desetletjema izvedli referendum, ali naj gre celina izpod britanske krone. Odgovor je bil: ne. Po smrti Elizabete II. bi se to sicer lahko spremenilo, saj vedno več Avstralcev meni, da bi morali imeti lastnega poglavarja države, pa tudi Elizabetini prestolonasledniki, prvi v vrsti je princ Charles, ne na Otoku ne drugod ne uživajo niti približno tolikšne priljubljenosti kot Elizabeta II.
Zgolj mimogrede: Združeno kraljestvo (Velike Britanije in Severne Irske) je ustavna monarhija, vloga kralja oziroma kraljice je protokolarna, o političnih vprašanjih se javno ne izreka in svojih pogledov ne razkriva. Elizabeta II. je ta načel vseskozi spoštovala, tudi leta 2014, ko so se Škoti na referendumu izrekali o neodvisnosti, in nekaj let kasneje ob referendumu o brexitu. Podobno je tudi v vseh drugih državah Commonwealtha.
Kaj je bil ali bo vrhunec praznovanja, uradno ni določeno. Za Britance pa bo to vsekakor sobotna platinasta zabava, ki se je bodo udeležili zvezdniki z vsega sveta, med njimi glasbenika Paul McCartney in Rod Stewart, nogometaš David Backham, igralec Stephen Fry, pa pevki Diana Ross in Alicia Keys, člani skupine Duran Duran in sloviti tenorist Andrea Bocelli.
Nepričakovana čestitka
Čestitka in darila prihajajo z vsega sveta, francoski predsednika Emmanuel Macron je na primer kraljici podaril konja. A nepričakovana čestitka je prišla iz Azije; Elizabeti II. je ob jubileju čestital severnokorejski voditelj Kim Jong Un.
