(FOTO) Kardinali brez telefonov, osamitev v Sikstinski kapeli popolna, kmalu prvo glasovanje o novem papežu

Bojan Brezigar Bojan Brezigar
06.05.2025 14:05

Za konklave, kjer bo izbran naslednik papeža Frančiška, vlada veliko zanimanje. Volilo bo 133 kardinalov.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zadnje priprave na konklave v Vatikanu
Reuters

V sredo popoldne se bo začel konklave, volitve novega papeža. Beseda je latinska, "con clave" pomeni "s ključem". Kardinali bodo med glasovanjem zaprti v Sikstinski kapeli, glasovanje bo tajno, po vsakem glasovanju bodo glasovnice sežgali. V kapeli so namestili dve pečici, v eni bodo sežgali glasovnice, v drugi pa dodatek, ki bo obarval dim. Črni dim, če je bilo glasovanje neuspešno, beli dim, če bo dosežena dvotretjinska večina, ki je predvidena za izvolitev papeža. Osamitev je popolna, v Sikstinski kapeli namreč ne bo niti signala mobilne telefonije. Papeža volijo vsi kardinali, ki še niso dopolnili 80 let. Starejši kardinali nimajo volilne pravice, takšna so pač pravila.

Volilo bo 133 kardinalov: v Sikstinski kapeli samo 131, dva pa iz zdravstvenih razlogov v Domu sv. Marte. Evropejcev je 60, od teh 19 Italijanov, iz Severne Amerike 12, iz Srednje in Južne Amerike 23, Azijcev je 20, Afričanov 15, trije pa so prišli iz Oceanije. Tokrat ne bo nobenega Slovenca oziroma člana slovenske Cerkve; kardinal Franc Rode je glasoval pred 12 leti, ko je bil izvoljen papež Frančišek. Takrat je bil Rode star 78 let. Med volivci pa so trije kardinali iz držav nekdanje Jugoslavije: nekdanji zagrebški nadškof Josip Bozanić (76 let), beograjski nadškof Ladislav Német (68 let in za kardinala imenovan po volji Frančiška) in zaslužni sarajevski škof Vinko Puljić (79 let). Prvo glasovanje bo že v sredo popoldne, v naslednjih dneh bodo glasovanja potekala dopoldne in popoldne, predvidoma štirikrat dnevno.

Kakšna je bila praksa

O možnih kandidatih so se časniki v zadnjih dneh veliko razpisali. Kroži kar nekaj imen. V Rimu velja praksa, da kandidati, ki veljajo za največje favorite, običajno pri glasovanju propadejo. Rimljani, ki so, kot je znano, zelo duhoviti, pravijo, da "kdor v konklave vstopi kot papež, iz njega izstopi kot kardinal". Velja pa neko nenapisano pravilo o izmenah, za "dolgotrajnim" papežem nastopi vedno "kratkotrajni" papež. V času po drugi svetovni vojni je to nekako veljalo. Papež Pij XII. (Italijan Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli) je bil izvoljen leta 1939 in je umrl leta 1958. Nasledil ga je Janez XXIII. (Italijan Angelo Roncalli); ob izvolitvi je bil star 78 let, umrl je leta 1963. Pavel VI. (Italijan Giovanni Battista Montini) je vodil Katoliško cerkev 15 let, do leta 1978. Sledil mu je Janez Pavel I. (Italijan Albino Luciani), ki je bil izvoljen 26. avgusta 1978. Umrl je le mesec dni kasneje, 28. septembra istega leta. Njegov naslednik je bil Janez Pavel II. (Poljak Karol Wojtiła), Katoliško cerkev je vodil 27 let, do leta 2005. Sledil mu je Benedikt XVI. (Nemec Joseph Ratzinger), leta 2013 je odstopil, kar je pravzaprav redkost v dvatisočletni zgodovini Katoliške cerkve. Menda sta samo dva papeža prostovoljno odstopila, do nekaj odstopov pa je v zgodovini prišlo zaradi vojn. Pravkar umrli Frančišek (Argentinec Jorge Bergoglio) je zasedal papeško mesto 12 let.

Kako bo nadaljeval novi papež

Bilo je obdobje, v katerem je dokaj radikalno posegal v strukturo Vatikana in Cerkve nasploh ter zaradi tega izzval kar nekaj polemik, predvsem severnoameriških kardinalov in škofov. Prav zaradi tega velja za konklave veliko zanimanje. Bo novi papež nadaljeval s približevanjem Cerkve vernikom in s skrbjo za najšibkejše sloje prebivalstva ali bo peljal Cerkev nazaj na bolj tradicionalna stališča? To vprašanje je pravzaprav dvoumno, kajti tudi Frančišek je bil glede nekaterih načel neomajen, na primer do splava, ki ga je označil kot zločin, popustljivejši pa do istospolnih partnerstev, o katerih se je vprašal: "Kdo sem jaz, da sodim?" Vsekakor bo imel njegov naslednik veliko dela.

Katera imena najbolj krožijo

In kdo so kandidati, tisti, ki naj ne bi bili izvoljeni, če naj verjamemo omenjenemu rimskemu reku? Italijanski mediji navajajo nekaj imen. Osrednji italijanski dnevnik Corriere della sera na prvo mesto postavlja jeruzalemskega patriarha Pierbattista Pizzaballo, Italijana, ki je veliko delal na področju odnosa z drugimi veroizpovedmi in si prizadeval za mir. Med neuradnimi kandidati je tudi Pietro Parolin, Italijan, sedanji državni sekretar (v Vatikanu to pomeni predsednik vlade), najtesnejši sodelavec papeža Frančiška.

Med kandidati omenjajo tudi Američana Roberta Francisa Prevosta, kardinala iz Chicaga, ki naj bi bil nekakšen kompromisni kandidat, med ameriškimi kardinali tisti, ki je bil najmanj polemičen do Frančiška. Omenjajo se tudi nekateri drugi kardinali, med temi predsednik italijanske škofovske konference Matteo Maria Zuppi, nekdanji Frančiškov posrednik za premirje v Ukrajini, pa Fridolin Ambongo Besungu iz Konga, ki velja za konservativca. In nazadnje se omenja še madžarski kardinal Péter Erdo, prav tako tradicionalist. Drugi mediji navajajo še nekaj imen, ampak vse so samo ugibanja, tudi v funkciji polnjenja časopisnih strani. Nobeno presenečenje ne bi bilo, če nihče od zgoraj navedenih kandidatov ne bi postal novi papež. Počakati bo treba, da se iz dimnika nad Sikstinsko kapelo pokadi beli dim.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.