V delu regije Herson na jugu Ukrajine, ki ga je zasedla Rusija, je bil ponoči delno uničen jez hidroelektrarne na reki Dneper v kraju Nova Kahovka v bližini frontne črte. Kijev in Moskva se medsebojno obtožujeta za incident, zaradi katerega je poplavilo več kot 20 krajev. EU je poudarila, da bo morala Rusija za napad na jez odgovarjati.
Po navedbah Ukrajine so jez razstrelile ruske sile. Na bregu Dnepra, ki je pod nadzorom ukrajinskih sil, so začeli z evakuacijo ljudi, ki naj bi jih premestili v različna mesta po državi. Po zadnjih podatkih so morali z območij v bližini jezu na tej strani Dnepra evakuirati okoli 17.000 ljudi. Hidroelektrarna Kahovka naj bi bila uničena.
Ruska stran je nasprotno zatrdila, da so poškodbe na jezu posledica ukrajinskega obstreljevanja. Po zadnjih podatkih je na bregu Dnepra, ki je pod nadzorom ruskih sil, ogroženih okoli 25.000 ljudi. O razmerah na tej strani reke sicer ni na voljo veliko informacij.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi incidenta sklical sejo sveta za nacionalno varnost. Po njej je opozoril, da bi lahko zaradi poškodb na jezu poplavilo okoli 80 krajev, in obljubil, da bodo oblasti storile vse, da bi rešile ljudi. Varnostni svet ZN je pozval, naj na današnji izredni seji razpravlja o tem, in ga zaprosil za besedo na njej.
Medtem je vodja njegovega kabineta Andrij Jermak dejal, da je napad še en vojni zločin ruskih teroristov. Da gre za ruski vojni zločin, je ocenil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Ta je ob tem poudaril, da je Rusija z uničenjem jezu povzročila verjetno največjo tehnološko katastrofo v Evropi v zadnjih desetletjih. Dogodek je za "še eno posledico ruske invazije" označil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
3,2 kilometra in 30 metrov dolg jez so na Dnepru zgradili leta 1956 v sklopu hidroelektrarne. Iz tamkajšnjega akumulacijskega jezera z 18 kubičnimi kilometri vode z vodo oskrbujejo polotok Krim in nuklearko v Zaporožju. Ukrajinski jedrski operater Energoatom je po incidentu sporočil, da bi ta lahko negativno vplival na nuklearko, da pa so razmere trenutno pod nadzorom. Pojasnil je, da vodo iz akumulacijskega jezera v nuklearki potrebujejo za turbinske kondenzatorje in varnostne sisteme, da pa je bil hladilni bazen elektrarne ob 8. uri poln.
Da poškodbe na jezu za zdaj ne ogrožajo nuklearke v Zaporožju, sicer največje v Evropi, sta pozneje potrdili tako ukrajinska kot ruska stran. Neposredno tveganje je izključila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in zatrdila, da njeni strokovnjaki v nuklearki pozorno spremljajo razmere.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je opozoril, da je imela Rusija očiten motiv za napad, saj bi posledice po njegovi oceni lahko ustvarile nepremostljive ovire za pričakovano ukrajinsko protiofenzivo. Dejal je tudi, da gre za poskus zavlačevanja konca vojne in nameren zločin.
V vodi plavajo eksplozivna sredstva
Poplavljenih je že najmanj osem naselij, oblasti pa se pripravljajo na nadaljnje poplave po vsej regiji, ogroženih je vsaj 16.000 ljudi. V vodi, ki se izliva iz jezu pa plavajo eksplozivna sredstva.
V vodi, ki se izliva iz jezu Nova Kahovka, plavajo mine, je opozorila ukrajinska državna služba za nujne primere. "V nobenem primeru se ne približujte eksplozivnim predmetom in se jih ne dotikajte," so sporočili. Vodostaj naj bi še naraščal naslednjih 24 ur, so dodali.
V Moskvi so medtem vztrajali, da je za eksplozijo, ki je poškodovala jez in povzročila izlivanje vode iz akumulacijskega jezera, kriv Kijev, ki naj bi izvedel namerno sabotažo. Ruski preiskovalni odbor, pristojen za preiskave resnih kaznivih dejanj, je ob tem sprožil preiskavo dogodka.
Po besedah ukrajinskega generalnega tožilca Andrija Kostina pa so v Kijevu v luči dogodka sprožili preiskavo vojnih zločinov in preiskavo morebitnega ekocida. Ekipe na terenu naj bi zbirale informacije, ki jih bodo nato posredovali Mednarodnemu kazenskemu sodišču.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je napad obsodil in ga označil za vojni zločin. Zagotovil je, da bodo Rusija in njeni zastopniki za napad odgovarjali ter da bo to vprašanje naslovil na junijskem zasedanju Evropskega sveta. Izrazil je tudi solidarnost z vsemi družinami, ki jih je ta katastrofa prizadela.
Kijev na haaškem sodišču Rusijo obtožil kampanje za izbris Ukrajine
Ukrajina je danes na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) Rusijo obtožila, da je v okviru svoje kampanje za izbris Ukrajine razstrelila jez hidroelektrarne Kahovka na jugu države. Na sodišču so se sicer danes začela zaslišanja v postopku, ki ga je zaradi domnevne podpore proruskim separatistom v Ukrajini od leta 2014 proti Moskvi sprožil Kijev.
Predstavniki Ukrajine so na sodišču povedali, da je ruska podpora separatistom v Donbasu in na Krimu od leta 2014 pomenila posmeh mednarodnemu pravu in da je bila to napoved invazije, ki jo je Moskva začela februarja lani, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Rusija nas ne more premagati na bojišču, zato cilja na civilno infrastrukturo in nas tako poskuša pripraviti do tega, da bi se podredili. Ravno danes je razstrelila velik jez v Novi Kahovki," je dejal ukrajinski diplomat Anton Korinevič. Ob tem je ocenil, da so to "dejanja teroristične države" in da bi napad na jez lahko povzročil hudo okoljsko škodo.
Vendar pa se ta dejanja po oceni Korineviča niso pojavila kar naenkrat. "So tragična, a logična posledica razmer, na katere smo to sodišče opozorili že leta 2017," je dejal. Leta 2017 je namreč Ukrajina na ICJ vložila tožbo proti Rusiji, v okviru katere so se danes začela zaslišanja.
Rusija zanika financiranje ali podpiranje separatistov v Ukrajini, poleg tega pa je za uničenje jezu obtožila Kijev. Zaradi poškodb jezu so poplavljeni številni kraji, medtem ko naj stanje jezu za zdaj ne bi ogrožalo jedrske elektrarne v Zaporožju.
Ukrajina je sicer proti Rusiji na ICJ vložila tudi ločeno tožbo, povezano z ruskim napadom na državo februarja lani. Vendar pa se po besedah Korineviča "rusko zaničevanje mednarodnega prava ni začelo leta 2022". "Leta 2014 je Rusija nezakonito zasedla Krim, nato pa se je lotila kampanje kulturnega izbrisa, katere tarča so bili etnični Ukrajinci in krimski Tatari," je še dejal in trenutno rusko agresijo označil za poskus izbrisa Ukrajine z zemljevida.
Ruski odvetniki bodo svoje argumente predstavili v četrtek. Temu bo sledil odgovor ukrajinske strani 12. junija in nato znova ruske 14. junija. Zaenkrat še ni znano, kdaj bo sodišče izreklo sodbo. (STA)
Iz Bruslja so zatem sporočili še, da pozorno spremljajo razmere in da so Ukrajini pripravljeni pomagati. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell sta sporočila, da poplave ogrožajo več sto tisoč ljudi v okoli 80 krajih, kar po njuni oceni dodatno poslabšuje že tako obupne razmere na teh območjih.
Uničenje jezu je kot nezaslišano obsodil tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. To po njegovem kaže na brutalnost ruske agresije proti Ukrajini. Za nemškega kanclerja Olafa Scholza pa je današnji napad predstavljal "novo razsežnost" v ruski agresiji proti Ukrajini, a se tudi "ujema z načinom, kako [ruski predsednik Vladimir] Putin vodi to vojno".
