Kepa ledu in prahu s skrajšanim imenom A3 izvira iz Oortovega oblaka, ogromne količine ostankov iz nastanka Osončja, ki obdaja Sonce na razdalji približno 2000 do 100.000 astronomskih enot. Astronomi domnevajo, da je dom milijardam ledenih predmetov, vključno s kometi, ki občasno vstopijo v notranji sončni sistem zaradi gravitacijskih motenj. Ocenjujejo, da je bil A3 nazadnje viden pred približno 80.000 leti, ko so po Zemlji hodili neandertalci.
Bi pa lahko A3, ki ga je v zgornjem videu z roba vesolja posnel Nasin astronavt Matthew Dominick, ki se v misiji SpaceX Crew-8 trenutno nahaja na Mednarodni vesoljski postaji ISS, postal najspektakularnejši komet desetletja, če ne stoletja. Ima namreč potencial, da postane najsvetlejši komet tega obdobja, poroča Index.hr.
Kdaj se ozreti v nebo?
Komet bo mogoče videti tudi iz Evrope. V začetku oktobra 2024 se bo pojavil na vzhodu, nizko na obzorju, pred sončnim vzhodom. A ga bo težje videti kot od sredine do konca oktobra. Takrat bo boljši čas za ogled kometa, saj bo viden na zahodu, takoj po sončnem zahodu. V tem obdobju bo tudi najbližje Zemlji, na razdalji približno 71 milijonov kilometrov. Astronomi pričakujejo, da bo, če bodo razmere primerne, A3 dovolj svetel, da ga bomo lahko videli s prostim očesom ali vsaj z daljnogledom.
Lahko bi postal svetlejši od Venere
Ena najbolj vznemirljivih možnosti je, tako pišejo tuji spletni mediji, da bi lahko komet A3 zaradi tako imenovanega "sprednjega sipanja svetlobe" postal tako svetel, da bo zasenčil vse zvezde. Gre za pojav, pri katerem se sončna svetloba odbija od razpršenih delcev kometa, to pa je v preteklosti že večkrat močno povečalo svetlost drugih kometov.
Izračuni kažejo, da bi lahko ob upoštevanju tega učinka A3 med 5. in 13. oktobrom postal svetlejši od magnitude 0. Trenutno je njegova magnituda nekje med 0 in 1, kar pomeni, da je svetlejši od zvezde severnice, katere magnituda je 1,98, in od kometa neowise, ki je imel magnitudo 1,6. Čez nekaj dni, 9. oktobra, bi lahko dosegel in celo presegel najvišjo magnitudo okoli − 4. Pri tem velja, da nižja, kot je magnituda, večji je sijaj nebesnega telesa. Venera, ki je za Soncem in Luno najsvetlejši objekt na nebu, doseže magnitudo - 4,6, tako Index.hr.
