Dopoldanski sprehod do starega mestnega središča, pravzaprav pozidanega na novo, saj je bilo med vojno zavoljo nacistov uničenega kar 85 odstotkov, se je v soboto spremenil v hrupno varnostno pustolovščino. Mimo mene so divjala in tulila najrazličnejša policijska prevozna sredstva, od blindiranih kombijev in maric do osebnih avtomobilov in najglasnejših letečih policistov, torej teh na motorjih, zraven pa še gasilski avtomobili in rešilci in še neko oklopno čudo brez oznak, iz katerega je izskočilo pet ali koliko že vojakov z neko specializirano opremo. Središče Varšave je preglasilo tuljenje siren - in to na dan predvolilnega molka, če mi je dovoljeno malce ironije. Trg Pilsudskega in okoliške ulice ter del parka blizu predsedniške palače so blokirale policijske pehotne patrulje in pešce ter promet usmerjale drugam.
Seveda sem od policistov na blokadi želel izvedeti, kaj neki se dogaja, da je središče mesta v obsednem stanju. Večina ni hotela razumeti angleško, na moje pomujanje v polomljeni poljščini pa so kratko odgovarjali, da niti sami ne vedo, za kaj gre. Eh, kdo bi jim verjel? Končno sem od enega od policistov le izvedel, da ne gre za teroristični napad. A je bil tudi on skop, celo pitijski v razlagi: "To je poljska zadeva!"
In res, kakšno uro pozneje mi je poljski prijatelj na telefon poslal novico s portala Onet Warszawa. Znova je bilo na preizkušnji moje šibko - kaj šibko, skoraj nikakršno - znanje poljščine. Toda presenetljivo se mi je zdelo, da razumem prav vsak stavek. Slovanski jezik, aktualne vojaško-obrambne zadeve, česa ne bi razumel? Tole je pisalo: "V soboto zjutraj je neidentificirani moški sedel na spomenik žrtvam tragedije v Smolensku na trgu Pilsudskega in zagrozil, da vse požene v zrak. S seboj ima nahrbtnik, v levi roki pa neznani predmet, s katerim maha pred seboj."
Po pogajanjih z moškim je policija varnostno krizo pri spomeniku okoli treh popoldne po kakšnih šestih urah rešila.
Da, poljski problem. Spomenik v obliki ogromnih stopnic so v Varšavi postavili po tragediji poljskega letala leta 2010, ko so poljski visoki funkcionarji na čelu s tedanjim predsednikom države Lechom Kaczynskim leteli v beloruski Smolensk, da bi se poklonili več tisoč žrtvam, večinoma poljskim oficirjem, v Katinskem gozdu, ki so jih ob izbruhu druge svetovne vojne pobili Sovjeti. Letalo je tik pred pristankom strmoglavilo in vseh 96 ljudi na krovu je umrlo. Spomenik žrtvam so sredi Varšave postavili na osmo obletnico te letalske katastrofe, seveda že pod vladavino Stranke prava in pravičnosti (PiS) pod vodstvom brata preminulega predsednika Jaroslawa Kacynskega. Tej vladi pa mnogi Poljaki še ves čas očitajo, da iz tragedije kuje politični kapital in nesrečo instrumentalizira v lastne interese. Na primer tudi s širjenjem teorij zarot, kako da so za strmoglavljenje tako ali drugače krivi Rusi oziroma, po ruski agresiji na Ukrajino, kar ruski predsednik Vladimir Putin osebno. Pa čeprav je bil ob nesreči pred trinajstimi leti narativ med Poljsko in Rusijo popolnoma drugačen in je šlo za trend zbliževanja držav, ki sta si v zgodovini prizadejali ena drugi toliko bolečin.
Jutri Poljaki volijo, kaže sicer na zmago vladajočega PiS, toda nazirajo se tudi težave. PiS skoraj gotovo ne bo mogel vladati sam, opozicijske stranke pa bodo verjetno lažje sestavile vladajočo koalicijo v 460-članskem sejmu pod vodstvom Koalicije državljanov na čelu s povratnikom na domačo politično sceno Donaldom Tuskom, ki je bil predsednik Evropskega sveta do leta 2019, pred tem pa poljski premier.
