Evropski poslanci so danes na razpravi o prvih 100 dneh Evropske komisije poudarili, da potrebuje Evropska unija v trenutnih negotovih časih močno vodstvo, nujno je tudi hitrejše ukrepanje. Nekateri poslanci so bili sicer kritični do prioritet komisije in načina njihovega financiranja, med drugim iz kohezijskih sredstev.
"Evropska varnost bo vedno naša prioriteta," je uvodoma poudarila podpredsednica Evropske komisije za varnost Henna Virkkunen, ki je naštela prednostne naloge Evropske komisije. Na področju obrambe je po njenih besedah treba investirati skupaj in evropsko ter okrepiti obrambne zmogljivosti. Komisija si prizadeva tudi za okrepitev kibernetske varnosti in varnosti podmorskih kablov, je dodala.
Med pomembnejšimi točkami je izpostavila še konkurenčnost, kjer je v ospredju krepitev ekonomske varnosti. Ob zaključku razprave je poudarila, da je pri vsem delu komisije nujna tudi podpora parlamenta in se zavzela za sodelovanje.ž
Evroposlanca iz Slovenije kritična
V razpravi sta sodelovala tudi evroposlanca iz Slovenije Irena Joveva (Renew/Svoboda) in Vladimir Prebilič (Zeleni). Joveva je poudarila, da mora Evropa nujno stopiti skupaj in se ustrezno odzvati na nove geopolitične razmere. Kritična je bila, da v zadnjih tednih ni bilo nobenih premikov naprej, predlogi Evropske komisije med drugim glede nižanja cen energije in krepitve konkurenčnosti pa so po njenem premalo ambiciozni in prepozni. "Evropska unija ima še ogromno manevrskega prostora, a manjka politična volja," je dodala. Prebilič pa je bil kritičen, da kohezijskih sredstev ne bi smeli izkoriščati za vlaganje v obrambo, saj bi to pomenilo, da bodo manj razvite regije plačevale za varnost razvitejših. "To ni dopustno," je poudaril.
Evropa potrebuje močno vodstvo
Poročevalec, evroposlanec Evropske ljudske stranke (EPP) Jeroen Lenaers je na začetku razprave poudaril, da Evropa v teh negotovih časih potrebuje močno vodstvo, kar pa po njegovem prepričanju trenutna Evropska komisija je. Med konkretnimi predlogi komisije je izpostavil zmanjšanje birokratskega bremena za podjetja, napore v smeri zagotavljanja varne Evrope in prevzemanja odgovornosti za sosedstvo, kar vključuje tudi podporo Kijevu.
V razpravi so podporo komisiji izrazili predvsem pri EPP, iz koder prihaja tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Večinoma so se tudi druge skupine strinjale glede okrepitve obrambnih zmogljivosti, čeprav so ob tem opozorili na več pomanjkljivosti. Pri socialistih in demokratih (S&D) so se zavzeli za večje usklajevanje in krepitev socialnega modela.
PDomoljubi za Evropo (PfE) pa so med drugim opozorili, da se evropska sredstva ne porabljajo transparentno in da se jih ne bi smelo financirati le za "eno politično idejo". Poslanci Evropskih konservativcev ECR pa so posvarili pred izkoriščanjem kohezijskih sredstev za obrambo.
Evropski parlament pričakuje, da bo Rusija sprejela dogovor o prekinitvi ognja
Evropski parlament je danes sprejel dve resoluciji, s katerima je med drugim pozdravil predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja v vojni med Kijevom in Moskvo. Pričakuje, da ga bo Rusija sprejela in prenehala napadati Ukrajino. Evroposlanci so še pozvali k okrepitvi pomoči Ukrajini in evropske obrambe ter poenostavitvi odločanja o obrambnih vprašanjih.
Evroposlanci so v prvi resoluciji, ki so jo sprejeli s 442 glasovi za, 98 proti in 126 vzdržanimi, pozdravili ameriški predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja v Ukrajini. Pričakujejo, da se bo Rusija z njim strinjala in mu sledila z ustavitvijo vseh napadov na Ukrajino, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Pozdravili so začetek koalicije voljnih za uveljavitev morebitnega mirovnega sporazuma pod evropskim vodstvom in poudarili, da pogajanj o evropski varnosti ni mogoče izpeljati brez sodelovanja EU. Hkrati so izrazili razočaranje nad popuščanjem ameriške administracije Rusiji in nad napadi na njene zaveznike.
EU je glavna strateška zaveznica Ukrajine in ji mora pomagati pri uveljavljanju njene pravice do samoobrambe, so prepričani poslanci. Pri tem so dodali, da bi EU morala prispevati k trdnim varnostnim jamstvom za Ukrajino, da bi preprečila nadaljnjo rusko agresijo.
Odločno so obsodili vse poskuse izsiljevanja ukrajinskega vodstva k "predaji ruskemu agresorju izključno z namenom razglasitve t. i. mirovnega dogovora".
Poslanci prihodnost Ukrajine vidijo v članstvu v EU, zato so tudi pozvali k pospešitvi pristopnih pogovorov. Prav tako so pozvali EU, naj se pripravi na povojno obnovo Ukrajine. Za slednjo bi bilo po njihovem mnenju treba uporabiti rusko premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij EU. Zavzeli so se tudi za uvedbo učinkovitejših sankcij proti Rusiji.
V drugi resoluciji, ki so jo danes sprejeli s 419 glasovi za, 204 proti in 46 vzdržanimi, je medtem parlament pozval EU, naj si zagotovi lastno varnost s krepitvijo odnosov s podobno mislečimi partnerji in zmanjšanjem odvisnosti od tretjih držav pri obrambnih vprašanjih.
Poslanci so se zavzeli za razvoj evropskega stebra Nata, ki bi lahko po potrebi samostojno ukrepal. Podprli so poenostavitev odločanja o obrambnih vprašanjih in zagotovitev "upravne zmogljivosti za pospešitev postopkov" v primeru vojne ali drugih obsežnih varnostnih kriz.
Prav tako so podprli ustanovitev sveta ministrov za obrambo in prehod z glasovanja s soglasjem na kvalificirano večino za odločitve EU na tem področju, z izjemo vojaških operacij z možnostjo uporabe sile.
Menijo, da se mora EU odločiti za jasno dolgoročno vizijo evropske obrambne industrije. Pri tem so pozvali k "inovativnim rešitvam za takojšnje iskanje dodatnih sredstev", kot bi bil denimo sistem evropskih obrambnih obveznic za financiranje obsežnih vojaških naložb.
Resolucija Rusijo označuje za najpomembnejšo grožnjo EU. Evroposlanci pa članice EU, mednarodne partnerje in zaveznice v Natu v njej pozivajo, naj odpravijo vse omejitve pri uporabi zahodnih oborožitvenih sistemov, dobavljenih Ukrajini, proti vojaškim ciljem na ozemlju Rusije.
