Ruski predsednik Vladimir Putin si trenutno ne more privoščiti zaključka vojne v Ukrajini, saj je njegov režim postal odvisen od samega konflikta. S tem opozorilom je estonski premier Kristen Michal nagovoril evropsko javnost in politične voditelje. Michal je ob tem pozval Evropsko unijo, naj nemudoma odblokira 90 milijard evrov pomoči in znatno poveča vlaganja v skupno obrambo.
Čeprav estonski premier priznava, da ne more v celoti razumeti Putinovega razmišljanja, poudarja, da logika diktature jasno pojasnjuje nadaljevanje ruske agresije, tudi v času, ko potekajo pogovori o morebitnih pogajanjih. Michal je izpostavil zaskrbljujoče dejstvo o številu ruskih vojakov. "Trenutno ima Putin pod orožjem več ljudi kot na začetku vojne," je dejal Michal in postavil retorično vprašanje: "Če bi prenehal ubijati v Ukrajini, kaj bi storil z vsemi temi ljudmi?"
Logika diktature in nevarnost lažnega miru
Po mnenju Michala Rusija trenutno slavi kult heroja. "Če se ustavi, pade," je dodal in s tem ponazoril krhkost Putinovega položaja v primeru miru. Estonski premier svari, da bi prezgodnji mir, ki ne bi vključeval trdnih varnostnih zagotovil, lahko povzročil nestabilnost ne le znotraj Rusije, temveč po celotni Evropi. Njegovi komentarji prihajajo v kritičnem času, ko je načrt EU za mobilizacijo 90 milijard evrov podpore Ukrajini še vedno politično blokiran.
Kljub blokadam Michal ostaja optimističen. Prepričan je, da bosta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa našla alternativne načine za sprostitev sredstev, poroča hrvaški Dnevnik. "Imajo različne načrte, kako dostaviti denar," je dejal Michal in se skliceval na nedavne pogovore evropskih voditeljev v Kijevu. Čeprav podrobnosti teh načrtov ni želel razkriti, je poudaril, da so vložki izjemno visoki. Opozoril je, da če Evropa ne zmore sprejemati velikih odločitev, ki vplivajo na njeno varnost, se bo kmalu soočila z razpravami o smiselnosti samega procesa odločanja v EU.
Zamrznjeno premoženje in kritika Orbana
Glede zamrznjenega ruskega premoženja, ki se pogosto omenja kot vir pomoči Ukrajini, Michal vztraja, da to ostaja veljavna možnost. Pozdravil je dejstvo, da so sankcije zdaj trdneje zaklenjene in ne zahtevajo več obnavljanja vsakih šest mesecev. Vendar pa je poudaril, da mora Evropa izpolniti obljubo o 90 milijardah evrov ne glede na nasprotovanje posameznih držav, kot sta Madžarska in Slovaška.
Estonski premier se je ostro odzval tudi na odnos madžarskega premierja Viktorja Orbana do Rusije. Dejal je, da je Orbanovo stališče drugim voditeljem držav članic EU še vedno nejasno. "On točno ve, da nihče ne razume njegovega stališča, da bi morali evropsko varnost iskati pri diktatorju iz Rusije," je bil jasen Michal. Meni, da bi prihajajoče madžarske volitve lahko predstavljale prelomnico, hkrati pa podpira razprave o bolj centraliziranem odločanju v EU na področju varnosti.
Estonija sicer služi kot zgled obrambnih vlaganj, saj letos za obrambo namenja kar 5,4 odstotka BDP, kar je ena najvišjih stopenj v zvezi NATO. Michal je zavrnil retoriko, ki Evropo prikazuje kot šibko. Prepričan je, da če bo celina izpolnila svoje obrambne obveznosti, bo v petih do desetih letih v bistveno boljšem položaju. "Vem, da bodo moji vnuki živeli v miru, ker naš sosed ve, da mislimo resno," je zaključil.
