Na veliki petek je na tramvaju vzdušje že praznično. Na Opčinah pričakuje tramvaj ducat potnikov, ko prispe iz Trsta devetdesetletni 404, ostane kar nekaj potnikov na njem. Prvi problem, ki ga ni težko opaziti, je enojezični Opicina na sicer ličnih tablah, ki označujejo postajo. Proga je označena zgolj kot Linea 2 Trieste-Opicina. Opčine pa so le Opicina, kar pa ne velja za vozni red, ki je, s kakšno napako, izobešen v obeh jezikih. Tramvaj postane sicer "tramvajska storitev", vendar je slovenščina prisotna. Na zunanjosti tramvaja najdemo le napise "entrata" in "uscita", ni niti angleških napisov. Angleščina je sicer prisotna drugod po tramvaju. Za kabino, ki gleda proti Opčinam, je dal prevoznik v vsak obratujoč tramvaj namestiti neke vrste tablo, ki stilizirano ponazarja progo in navaja pravila, ki jih je treba upoštevati med vožnjo. Z večjimi črkami v italijanščini, z manjšimi v angleščini. Dvojezični, ko bi lahko bili večjezični, so tudi napisi, da se je treba med vožnjo držati za ročaje in da je prepovedano pogovarjanje s "tramvjerjem".
Med petkovo vožnjo s tramvajem, ki krene z Opčin ob 10.16, smo opazili tudi druge pomanjkljivosti. Skupina turistov iz Avstrije na tramvaju ni imela kam z otroškim vozičkom. V zadnjih letih se je dostopnost tramvaja izboljšala, med deli, ki jih je naročil kontrolni organ Ansfisa, so bili med drugim povišani peroni, kar je v prid starejšim in najmlajšim. Če pa ima tramvaj nekatere osnovne značilnosti, ki jih je treba sprejeti, obstajajo druge, pri katerih bi bil lahko z relativno malo napora učinek večji.
Tramvajska postaja ni edina, ki čaka na dvojezičnost. Tramvaj je nekoč peljal do openske železniške postaje, ki bi prav tako morala nositi slovensko ime.
Del tramvajske proge se namreč vije po območju, na katerem velja na podlagi zaščitnega zakona in nanj vezanih odločb vidna dvojezičnost. Ta je na območju Občine Trst predvidena na Krasu ter v Lonjerju. Openski tramvaj ima znotraj meja rajona Vzhodni Kras pet postajališč: Opčine, opensko krožišče, Selivec (Campo Romano), Obelisk in Bani (postajališče je sicer pri Cesarjih). "Zakonodaja tu predvideva strogo dvojezičnost," je odgovoril Livio Semolič iz službe za vidno dvojezičnost ZaJezik. Poudaril je sicer, da udejanjanje dvojezičnosti ni samodejno, v glavnem pa je za bdenje nad tem pristojen Paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine.
S pogovori do rešitve problema
Bojan Brezigar, nekdanji predsednik paritetnega odbora, je spomnil, da odločba predsednika FJK točno navaja, katere ustanove se morajo držati dvojezičnosti, ko gre za imena krajev. "Med temi so tudi Trieste Trasporti (TT), Italijanske železnice in goriški APT," je poudaril Brezigar. Spomnil je na pogovore s pokojnim predsednikom TT Piergiorgiom Luccarinijem, ki je svojčas obljubil postopno uvedbo dvojezičnih imen postaj na zunanjih ekranih avtobusov. Ponekod manjkajo strešice, drugače je bila akcija uspešna. Dvojezičnost krajev naj bi veljala tudi za notranje ekrane avtobusov, kjer se napovedujejo naslednja postajališča, a je tam vse le v italijanščini. "Odločbe so zakon," je zaključil Brezigar in poudaril, da bi lahko kdo tožil Trieste Trasporti zaradi imen postaj le v italijanščini. "Dežela pa bi tudi morala preverjati izvajanje zakonov," je dejal. Trieste Trasporti se na naša vprašanja (še) ni odzval.
Tramvajska postaja sicer ni edina, ki čaka na dvojezičnost. Tramvaj je nekoč peljal do openske železniške postaje, ki bi prav tako morala nositi slovensko ime. Italijanske železnice so namreč obvezane na vidno dvojezičnost, kjer je ta tudi sicer predvidena. Označbe s slovenskimi imeni bi torej potrebovale železniške postaje na Opčinah, v Nabrežini ter Vižovljah.
