Voditelji Evropske unije so se na današnjem vrhu v Bruslju zavzeli za skupno nabavo plina in vodika. Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo mandat za nakup prejela Evropska komisija. Države članice in Evropska komisija so se zavezale, da bodo delale na skupnem nakupu plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika na prostovoljni osnovi, piše v sklepih vrha EU, ki se je po dolgi razpravi zaključil danes zvečer. "S tem bodo optimalno izkoristile svojo skupno politično in tržno težo Evropske unije in držav članic za znižanje cen v pogajanjih," so poudarili.
Nemčija zmanjšuje nabave iz Rusije
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je že pred tem napovedal, da namerava Nemčija drastično zmanjšati nakup energentov iz Rusije. Do junija namerava zmanjšati uvoz nafte za polovico, uvoz premoga pa bi do jeseni ustavila. "V zadnjih tednih smo si skupaj z vsemi pomembnimi akterji intenzivno prizadevali, da bi iz Rusije uvozili manj fosilne energije in razširili svojo dobavno bazo," je dejal Habeck. Pred začetkom vojne v Ukrajini je tretjina nemškega uvoza nafte, 45 odstotkov nakupov premoga in 55 odstotkov uvoza plina prihajala iz Rusije. "Do sredine leta naj bi se uvoz ruske nafte v Nemčijo prepolovil. Do konca leta želimo biti skoraj neodvisni," je zapisano v dokumentu nemškega gospodarskega ministrstva. Kot je še pojasnil Habeck, naftne in premogovne pogodbe z Rusijo ne bodo podaljšanje, zato bodo morala podjetja po preteku trenutnih pogodb poiskati druge možnosti. V teku so tudi že prizadevanja za postopno zmanjšanje uvoza ruskega plina, čeprav naj bi to trajalo precej dlje. Po Habeckovi oceni bi Nemčija lahko postala popolnoma neodvisna od ruskega uvoza do poletja 2024. Habeckova napoved je tako sledila njegovemu nedavnemu obisku v Katarju, enem največjih svetovnih izvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina, kjer je skupaj s predstavniki nemške industrije sklepal nove posle. O projektu Severni tok 2, ki ga je nemška vlada zaustavila, četudi je bil tik pred odprtjem, ni bilo besed.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na današnji tiskovni konferenci po vrhu pozdravila, da bo EU zdaj izkoristila svojo skupno pogajalsko moč. Platforma za skupne nakupe bo odprta tudi za države Zahodnega Balkana in tri države Vzhodnega partnerstva - Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, še piše v sklepih vrha EU.
Biden ostro, Erdogan spravljivo
Politična dinamika je skoraj neverjetna. Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek pripotoval v Evropo, se udeležil vrha skupine G7 in zveze Nato, danes pa odpotoval na Poljsko, ki je zaradi ruske agresije ne Ukrajino doslej sprejela že več kot dva milijona beguncev. Najprej se je ustavil v mestu Rzeszow na jugovzhodu države, nedaleč od meje z Ukrajino. Tam je obiskal ameriške vojake, se seznanil z ukrepi za oskrbo ukrajinskih beguncev in se srečal s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo. Ob tem je Biden ruskega predsednika Vladimirja Putina znova označil za vojnega zločinca. "Demokracije so združene v nasprotovanju in prizadevanjih za omejitev opustošenja, ki ga povzroča ta človek, ki je po mojem mnenju vojni zločinec," je dejal ameriški predsednik.
"Namesto da bi tekmovali med sabo in tako dvigovali cene, bomo združili svoje povpraševanje," pravi predsednica Evropske komisije
Poljski predsednik Duda bi moral po prvotnih načrtih pozdraviti Bidna ob njegovem prihodu na letališču v Rzeszowu, vendar se je njegovo letalo zaradi tehničnih težav moralo vrniti v Varšavo. Zunanjepolitični svetovalec Dude Jakub Kumoch je za poljsko tiskovno agencijo PAP povedal, da je Duda v Rzeszow odpotoval z drugim letalom. Predsednika sta se tako z dvourno zamudo na koncu le sestala. Poljski predsednik je ameriškemu kolegu ob tem dejal, da je njegov obisk velik dokaz enotnosti v okviru Severnoatlantskega zavezništva in da so ZDA pomembne za stabilnost svetovnega miru. "Vaša prisotnost je velik znak podpore, tudi za varnost Republike Poljske," je dodal Duda.
Dosti bolj diplomatski je bil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Putin bi moral najti častni izhod in končati konflikt v Ukrajini, je dejal Erdogan. Napovedal je še, da bo tako Putina kot ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega seznanil z vsebino sestankov, ki jih je opravil v okviru vrha Nata. "Moramo povedati (Putinu), sedaj moraš biti arhitekt koraka v smeri miru. Moramo iskati načine končanja konflikta s spodbujanjem častnega izhoda," je povedal novinarjem med poletom iz Bruslja. Uradna Ankara se vidi kot posrednik v ukrajinskem konfliktu in ima tesne odnose tako z Rusijo kot Ukrajino. Pred kratkim je Erdogan povabil Putina na pogovore z Zelenskim v Turčijo, potem ko je država že gostila srečanje zunanjih ministrov obeh držav.
Janša: Smo za srednjo pot
Slovenija se v razpravi o spoprijemanju z visokimi cenami energije zavzema za srednjo pot - krepitev evropskega pristopa, torej za skupne nabave, skupna pogajanja o cenah in vzpostavljanje skupnih zmogljivosti, zlasti skladišč za plin, je v Bruslju izpostavil premier Janez Janša.
Vprašanje ukrepanja v odziv na visoke cene energije, ki unijo pestijo že dlje časa, vojna v Ukrajini pa je položaj še znatno poslabšala, deli članice. Nekatere na čelu s Španijo pozivajo k posegom na trg, druge na čelu z Nemčijo svarijo pred takšnimi presedani. "Mi bomo tu iskali kompromis. Smo za delovanje svobodnega trga, tudi ko gre za trg energentov. Nismo pa za to, da se to prepušča stihiji v izrednih razmerah in te izredne razmere so praktično že tukaj ali so pred vrati," je dejal Janša. Srednja pot je po njegovih besedah krepitev evropskega pristopa, torej skupne nabave, skupna pogajanja za cene, skupna gradnja zmogljivosti, še posebej skladišč za plin, saj je Slovenija praktično brez njih. Skupni pristop je bistveno boljši, kot da se vsaka država pogovarja zase in se v enem tednu v Katarju zvrsti deset delegacij evropskih držav na isto temo, je ponazoril.
Erdogan je prepričan, da je še vedno možen kompromis med Kijevom in Moskvo, tudi glede tega, da bi se Ukrajina odrekla članstvu v Natu in se delno razorožila. Je pa priznal, da je manj možnosti za dogovor glede ozemeljskih teženj. Glede zahodnih sankcij je turški predsednik še dejal, da Turčija ne more narediti nič več, da bi okrepila pritisk, saj je odvisna od ruskih energentov.
