
Trinajsti dan vojne, ko je število beguncev, ki so zapustili 40-milijonsko Ukrajino, naraslo že na 2,1 milijona, bi moral biti pomemben za več obkoljenih mest, tudi za Irpinj (severozahodno predmestje Kijeva), polmilijonski Mariupol ob Azovskem morju in Sumi (severovzhodna Ukrajina). Od 9. ure zjutraj do 21. ure zvečer naj bi se namreč v skladu s sporazumom obeh strani v teh bombardiranih, granatiranih in raketiranih mestih vzpostavilo premirje, da bi lahko izvedli evakuacijo civilistov. V ponedeljek je Ukrajina zavrnila ponudbo Kremlja o humanitarnih koridorjih, ker naj bi ti vodili zlasti v Rusijo in Belorusijo. V torek naj bi ruska stran vendarle dovolila evakuacijo na ukrajinsko ozemlje. Tako je tisoče civilistov zapustilo Sumi in Irpinj, kjer so begunci dramatično prečkali reko ob porušenem mostu. Še v ponedeljek je bilo v ruskem letalskem bombardiranju Sumija ubitih 21 civilistov.
Rdeči križ poroča o "apokaliptičnih razmerah" v že skoraj povsem porušenem Mariupolju
Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je na facebooku rusko vojsko obtožilo, da v obkoljenem polmilijonskem Mariupolju ne spoštuje dogovora o humanitarnem koridorju: "Sovražnik je napadel točno na območju humanitarnega koridorja in tako ni dovolil otrokom, ženskam in starejšim ljudem, da bi zapustili mesto." Ruska stran pa trdi, da ukrajinska vojska ne dovoli odhoda civilistov in da jih ima v Mariupolju za talce. Rdeči križ poroča o "apokaliptičnih razmerah" v že skoraj povsem porušenem Mariupolju, ki ga hoče zapustiti 200.000 ljudi, a spopadi ne prenehajo. Gre za zadnje žarišče ukrajinskega odpora na jugovzhodu med Krimom in separatističnima regijama Doneck in Lugansk.
"Smo za dialog, ne za kapitulacijo"
V torek naj bi se pogovori med rusko in ukrajinsko delegacijo v Belorusiji nadaljevali. Po tretjem krogu v ponedeljek so bili Ukrajinci zadovoljni glede sporazuma o humanitarnih koridorjih, ne pa tudi Rusi. Še vedno pa si Ukrajinci zaman prizadevajo za premirje v vsej Ukrajini. Vladimir Putin kot pogoj postavlja, da Ukrajina postane nevtralna, "demilitarizirana" in "denacificirana" ter da prizna rusko priključitev Krima in "suverenost" Donecka in Luganska v celoti, torej ne le ozemlja, ki so ga zasedli separatistični uporniki. Putin sicer v Rusiji opravičuje agresijo z lažjo, da Ukrajina že nekaj časa razvija jedrsko in biološko orožje, ki ju namerava uporabiti proti Rusiji.
Bo Kitajska dosegla mir?
Kitajski predsednik Xi Jinping je po videokonferenci z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pozval Nemčijo in Francijo k skupnim prizadevanjem za zmanjšanje negativnih posledic ukrajinske vojne in za mirno rešitev. Posvaril pa je, da bodo sankcije zavirale svetovno gospodarsko rast. Sicer mnogi vidijo v Kitajski edino državo, ki bi lahko ustavila pobijanje v Ukrajini. Od nje je namreč Rusija vse bolj odvisna.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pravi, da se je o statusu omenjenih treh regij pripravljen pogovarjati, ne bo pa priznal priključitve Krima in neodvisnosti Luganska in Donecka. "Smo za dialog, ne za kapitulacijo," pravi. K "miru za vsako ceno" pa je Zelenskega pozval nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki živi v Rusiji, odkar so ga leta 2014 prozahodni protestniki vrgli z oblasti. Menda ga hoče Kremelj postaviti na čelo marionetnega režima v Kijevu.
Ukrajinci ubili ruskega generala?
Vsekakor ruska vojska povečuje osvojeno ozemlje v vzhodni, severni in južni Ukrajini in mnogi analitiki menijo, da bodo v Kijevu morali prej ali slej sprejeti omenjene Putinove zahteve. S tem se ne strinja britanski obrambni minister Ben Wallace, ki meni, da bi Ukrajinci s svojo visoko moralo lahko dosegli "zmago ali vsaj patpoložaj." Velik uspeh naj bi ukrajinska vojska, ki zlasti dobro brani večja mesta, dosegla v torek, saj naj bi po trditvah ukrajinskega obrambnega ministrstva v bližini Harkova ubila ruskega generala Vitalija Gerasimova. Ruska vojska tega še ni potrdila, prav tako ne kakšen zanesljiv vir.
Zelenski pa je v torek kritiziral Zahod, ker ne drži obljube o tem, da bo varoval Ukrajino pred ruskimi napadi. Predvsem je jezen, ker vzhodne Natove članice nočejo dati Ukrajini sovjetskih letal, kot so migi-29, ki jih ukrajinski piloti znajo pilotirati. A Poljska si ne more privoščiti, da ostane brez njih. Sicer Američani v zameno ponujajo svoje F-16, a poljski piloti bi potrebovali več mesecev, da bi se navadili nanje. Poleg tega bi Rusi, ki skrbno spremljajo ukrajinske meje, takoj sestrelili vsak poljski mig-29, ki bi poletel nad ukrajinsko ozemlje. Vsekakor so Ukrajinci od ZDA dobili zelo učinkovite ameriške protiletalske rakete Stinger.