Donald Trump je sicer že lani zagotavljal, da bo mir ob njegovem posredovanju dosežen še preden priseže na položaj predsednika ZDA. "Zelo sem razočaran nad Rusijo, ampak sem razočaran tudi nad Ukrajino, ker menim, da bi se lahko sprejeli dogovori," je dejal Trump in navedel, da vsak teden v vojni umre 6000 ljudi.
Ukrajino je pred tremi leti napadla Rusija, ki ni pripravljena popuščati, vendar Trump odgovornost za vojno redno vali tudi na Ukrajino in na prejšnjo vlado demokratskega predsednika Joeja Bidna.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za ameriško televizijo ABC pred dnevi povedal, da ZDA Ukrajini več ne nameravajo zagotoviti sistemov za obrambo pred napadi z brezpilotnimi letalniki. Danes pa je Zelenski izjavil, da upa, da bo na vrhu držav G7 v Kanadi ta konec tedna uspel prepričati Trumpa naj zaostri sankcije proti Rusiji.
Odnos administracije do Ukrajine je v sredo sprožil ostre kritike nekaterih republikanskih senatorjev, ki so zasliševali obrambnega ministra Peta Hegsetha. Nekdanji vodja republikanske večine Mitch McConnell je zahteval odločnejšo opredelitev za napadeno stran in dejal, da je na kocki ugled ZDA v svetu.
Kritičen je bil tudi Trumpov prijatelj senator Lindsey Graham iz Južne Karoline, ki je vložil predlog zakona o 500-odstotnih carinah proti vsem državam, ki kupujejo rusko nafto in plin.
Državni sekretar ZDA Marco Rubio je medtem danes objavil čestitko Rusiji za nacionalni praznik in zapisal, da so ZDA zavezane podpori ruskemu ljudstvu pri njegovih težnjah za svetlejšo prihodnost. Ob tem je potrdil željo ZDA za konstruktivno sodelovanje z Rusijo pri prizadevanjih za trajen mir med Rusijo in Ukrajino.
"Washington je sedaj pripravljen rešiti probleme v bilateralnih odnosih," je čestitko Rubia pohvalil tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov.
Evropske države v Rimu potrdile podporo Ukrajini
Zunanji ministri Italije, Nemčije, Poljske, Španije, Združenega Kraljestva in Francije so danes po srečanju v Rimu potrdili zavezanost podpori Ukrajini. Srečanje, ki se ga je udeležil tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, je bilo namenjeno tudi pripravam na vrh Nata v Haagu konec junija, ko naj bi članice potrdile zvišanje obrambnih izdatkov.
Ministri so v skupni izjavi po srečanju v Rimu med drugim potrdili "zavezanost Ukrajini, njenim ljudem, demokraciji, varnosti, suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti znotraj mednarodno priznanih meja".
Srečanja na temo Ukrajine in evropske varnosti, ki ga je gostil italijanski minister Antonio Tajani, so se poleg zunanjih ministrov Nemčije, Poljske, Španije, Združenega Kraljestva in Francije udeležili tudi Rutte, ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
Sibiha je evropskim zaveznikom na današnjem srečanju v Rimu sporočil, da Ukrajina "želi vojno končati še letos". "Taktika pomirjanja v odnosih z Rusijo ne deluje (...) prišel je čas za diplomacijo na podlagi pritiska," je še dejal Sibiha.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je ukrajinskemu kolegu zagotovil popolno politično, gospodarsko in vojaško podporo Nemčije. Glede pogovorov z Rusijo pa je dejal, da so v Berlinu sicer odprti za to možnost, vendar trenutno kaže, da Rusija ne želi pogajanj, temveč nadaljevanje vojne.
Podobnega mnenja je bil tudi poljski minister Radoslaw Sikorski, ki se je enako kot Sibiha zavzel za krepitev pritiska na Rusijo, omenil pa je še pritisk ZDA na Evropo za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti.
Današnjemu srečanju ministrov v Rimu bo čez nekaj dni sledil vrh skupine G7 v Kanadi, na katerem gre pričakovati pritisk evropskih zaveznic na ZDA glede sankcij proti Rusiji, konec junija pa naj bi članice Nata na vrhu v Haagu po pričakovanjih potrdile zavezanost krepitvi obrambnih izdatkov, k čemur je večkrat pozval Trump.
Čez približno mesec dni bo nato potekala še četrta konferenca za obnovo Ukrajine, kjer bo več kot 2000 politikov, predstavnikov mednarodnih organizacij in gospodarstvenikov razpravljalo o načrtih za dolgoročno prihodnost te države.
