Nekdanji diplomat, tudi nekoč slovenski veleposlanik v ZDA, Roman Kirn je izdiu volitev v ZDA povedal: "Zmaga Trumpa je, kot radi rečejo Američani, hkrati dobra in slaba novica. Z njegovo gladko zmago ne bo povolilne negotovosti. Ker če bi znova izgubil s tesnim izidom, sem prepričan, da bi tako kot pred štirimi leti iskal vse poti, da izid spreobrne. Tokrat je bila namreč to njegova zadnja priložnost, da spet osvoji Belo hišo. Slaba novica pa je upravičena zaskrbljenost nad tem, kakšen bo njegov drugi predsedniški mandat. Trump je nepredvidljiv zavoljo svojih karakternih lastnosti, ki sicer niso več neznanka. Je intuitiven, impulziven in egoističen. Reagira hitro in mnoge preseneti, saj kot poslovnež ukrepa transakcijsko, kot se pač sklepajo posli. Vemo, kaj je počel v prvem predsedniškem mandatu, kaj je menil o Natu, pa o evropskih zaveznikih in kako je občudoval ruskega predsednika Vladimirja Putina. Spomnimo se, kako je skrajno neresno, čez noč reševal težave s Severno Korejo. Po napovedih iz njegove predvolilne kampanje lahko pričakujemo, da bo ta pristop nadaljeval. Vendar v nasprotju s prvim mandatom njegovi najtesnejši sodelavci ne bodo več izkušeni neokonservativci iz republikanske stranke, ki so mu kdaj še mogli kaj dopovedati, ga usmerjevati in kje tudi omejevati. Zdaj bo okoli sebe imel le še poslušne sodelavce, ki bodo pridno izvrševali njegove ukaze."
Je spričo tega lahko Evropa, katere glavno varnostno vprašanje je vojna v Ukrajini, zaskrbljena? "Da, ker bi Trump ZDA lahko povlekel v izolacionizem. Če se bo EU sama morala pečati z Rusijo, ker je Rusija njena resna nevarnost, bo to spremenilo EU in bo vsebovalo tudi znake možnega tragičnega izhoda. Za nameček se nam obetajo še Trumpove nove trgovinske vojne. Povprečen Američan pa rad sliši obljubo o koncu vojn. Kajti vojna je zanj sinonim za stroške, za odtekanje dolarjev v tujino na škodo njegovega standarda. Vojna je slaba za biznis, je v predvolilni kampanji ponovil nizozemsko modrost Trumpov kandidat za podpredsednika J. D. Vance Kako bo lahko kar ukinil vojne, se pa Američani več ne vprašajo," odgovarja Kirn.
Kaj pa sta Joe Biden in Kamala Harris počela narobe? Navsezadnje ameriško gospodarstvo niti ni v tako slabi formi, brezposlenost je celo menda najnižja v ameriški zgodovini. Kirn: "Bidnova ekonomska politika res ni bila tako slaba. Pohvalil jo je celo Wall Street, torej veliki kapital, ki se zmeraj odziva resno. Toda Biden tega ni znal prodati, pa čeprav je tudi v sociali za Američane storil premike, ki jih ni niti Barack Obama. Tudi Kamala Harris tega ni znala preliti v volilni uspeh. V volilno kampanjo se je seveda vključila pozno, Američani pa so že tedaj o Bidnovi politiki v skoraj 70 odstotkih mislili slabo. Tega občutka štabu Harrisove ni uspelo odpraviti, ker so se fokusirali bolj na pravico do splava, pa na vprašanja o tem, kdo ogroža demokracijo in podobno. Američane pa na volitvah ne zanima nič drugega bol kot to, ali živijo bolj kot prej ali ne."
Kirn pove, da je k nedvoumni in prepričljivi Trumpovi zmagi treba dodati še, da so republikanci osvojili tudi senat in bodo tudi predstavniški dom: "Zategadelj se Trumpu obeta, kot je bilo tudi z Obamo, vsaj dveletni absolutni mandat, s tem, da bo šlo za trumpizem, ki je populizem nove dobe."
