Po morju pred indonezijsko provinco Aceh je več tednov plula ladja z več kot 180 begunci, pripadniki ljudstva Rohinga. Zdaj so lokalne oblasti dovolile, da se nekaj potnikov vendarle izkrca. To je že druga ladja z Rohingi, ki je v preteklih dneh prispela v Aceh. Še ena ladja z okoli 180 begunci je po poročanju nevladnih organizacij in svojcev na začetku decembra najverjetneje potonila. Pripadniki muslimanskega ljudstva Rohinga so v svoji domovini, v Mjanmaru, kjer je na oblasti vojaška hunta, preganjani. Več kot milijon jih zdaj živi v prenaseljenih begunskih kampih na jugu Bangladeša, potem ko je mjanmarska vojska proti njim sprožila obsežno vojaško operacijo, ki bi jo lahko po ocenah ZN označili za genocid.
Okoli 1900 kilometrov je preplula ladja z begunci, preden je pristala na obali Indonezije
Lesena ribiška ladja, na kateri so se gnetli številni, moški, ženske in otroci, je iz južnega Bangladeša odrinila že 25. novembra. Šest dni pozneje se je pokvaril njen motor in tokovi so jo začeli nositi proti zahodu - iz malezijskih voda proti severnemu robu Indonezije in nato v indijske vode, južno od Nikobarskih otokov. Aktivisti in svojci so lahko s potniki občasno vzpostavili stik po telefonu. Skupaj z Agencijo ZN za begunce so indijske in indonezijske oblasti prosili za pomoč. Ljudje na krovu ladje so povedali, da stradajo, mnogi so že umrli. Toda indijska mornarica jim je očitno zgolj dostavila nekaj hrane in vode ter jih odvlekla nazaj v indonezijske vode.
Po brezciljnem tavanju po morju, 1900 kilometrov stran od tam, od koder so se odpravili na pot, so jim indonezijske oblasti vendarle dovolile pristati. Minulo nedeljo je tako po poročanju lokalnih funkcionarjev do obale v Acehu prispela lesena ladja s pokvarjenim motorjem in begunci. Po mesecu dni na morju so bili sestradani in hudo oslabeli.
"Ladji se je pokvaril motor. Veter in tokovi so jo prinesli do obale v vasi Ladong v okrožju Aceh Besar. Potniki so povedali, da so po morju tavali kakšen mesec," je povedal glasnik lokalnih oblasti. Predstavnik lokalne službe za priseljevanje je za tiskovno agencijo AFP povedal, da bodo begunce začasno namestili v vladne objekte.
Predstavniki Agencije ZN za begunce se bojijo, da je 180 beguncev na krovu druge ladje najverjetneje utonilo. Glasnik agencije Babar Baloch je povedal, da so jim svojci potnikov namignili, da bi lahko na ladji nastala razpoka. "Govorimo o obupanih ljudeh - pripadnikih manjšine Rohinga, o celih družinah, starših z majhnimi otroki." Iz Mednarodne organizacije za migracije so ob tem sporočili, da že nekaj časa opozarjajo na ladje z begunci, namenjene proti Maleziji in Indoneziji. Ti begunci so običajno več tednov brez hrane in vode.
Sto tisoče Rohingov še vedno živi v Mjanmaru, kjer so izpostavljeni omejitvam in diskriminaciji, podobnim apartheidu. V preteklih mesecih so mnogi poskušali pobegniti iz prenaseljenih begunskih kampov na jugu Bangladeša in so se odpravili v Malezijo, kjer živi veliko Rohingov. Toda to potovanje je za ta čas v letu, torej po koncu monsuna, precej tvegano. Število beguncev se je močno povečalo predvsem zaradi vse slabših razmer v begunskih kampih. Po drugi strani je po lanskem vojaškem udaru v Mjanmaru ostalo še veliko pripadnikov ljudstva Rohinga, ki prav tako poskušajo pobegniti. V preteklih dveh mesecih naj bi bilo državo zapustilo najmanj pet ladij z begunci.
