Izraelski parlament je v ponedeljek potrdil nov zakon, ki širi uporabo smrtne kazni v vojaških in civilnih sodiščih. Zakon uvaja smrtno kazen kot privzeto kazen za namerne uboje, ki jih izraelska zakonodaja opredeljuje kot teroristična dejanja. Skupina več kot 30 humanitarnih in nevladnih organizacij, med njimi sta tudi Amnesty International in Human Rights Watch, opozarja, da ukrep v praksi velja izključno za Palestince. Evropsko unijo pozivajo k takojšnjemu ukrepanju in prekinitvi trgovinskega sporazuma z Izraelom, poroča organizacija Human Rights Watch.
Zakonodajo je predlagala stranka ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira. Čeprav izraelska zakonodaja že dolgo predvideva smrtno kazen za primere genocida in vojnega vohunstva, država usmrtitev ni izvajala ali izrekala smrtnih obsodb že od leta 1962. Nova zakonodaja pomeni znatno nazadovanje, saj smrtno kazen uvaja na podlagi etnične in nacionalne pripadnosti ter hkrati slabi osnovna pravna varovala obtoženih.
Ostra diskriminacija in izključitev naseljencev
Na Zahodnem bregu, z izjemo vzhodnega Jeruzalema, zakon uvaja smrtno kazen kot osnovno kazen za tiste, ki jih sodišča spoznajo za krive terorističnih dejanj. Dosmrtni zapor sodniki lahko izrečejo zgolj v neopredeljenih "posebnih okoliščinah". Vojaška sodišča lahko smrtno kazen izrečejo z navadno večino, tudi brez zahteve tožilstva. Obsojenci kazni ne morejo spremeniti, oblasti pa jo morajo izvršiti v 90 dneh.
Zakon izrecno izključuje izraelske naseljence na Zahodnem bregu, kar po mnenju nevladnikov dokazuje njegovo diskriminatorno naravo. V samem Izraelu lahko civilna sodišča izrečejo smrtno kazen za namerne uboje le, če storilci dejanje izvedejo z namenom "zanikanja obstoja države Izrael". Novela uvaja tudi izjemni režim usmrtitev z obešanjem, ki poteka v tajnosti, z omejenim dostopom do pravnega zastopanja in brez zunanjega nadzora.
Pozivi Evropski uniji k odločnemu ukrepanju
Evropska unija že dolgo poudarja, da je smrtna kazen kruta, nečloveška in v vseh okoliščinah nezdružljiva s človekovim dostojanstvom. Nevladne organizacije pa opozarjajo, da nov izraelski zakon krši osnovna varovala mednarodne skupnosti. Krši pravico do življenja in zaščito, ki jo zagotavljajo mednarodno humanitarno pravo ter konvencije, kot je četrta ženevska konvencija. Diplomatska prizadevanja EU in njenih držav članic, ki so Izrael pozivale, naj spremeni smer, do zdaj niso prinesla rezultatov.
Sprejetje zakona se dogaja v času humanitarne katastrofe v Gazi in pospešene de facto priključitve Zahodnega brega Izraelu. Nevladne organizacije opozarjajo, da Izrael s tem nadaljuje politiko, ki krši prepoved rasnega razlikovanja in apartheida. Zato od Evropske unije zahtevajo, da spoštuje svoja načela in pravne obveznosti. Kot minimalni takojšnji ukrep predlagajo, da EU začasno prekine trgovinski del pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter sprejme dodatne sankcije.
