Kršitve zajemajo zavajajočo zasnovo t. i. modrih kljukic, pomanjkanje preglednosti oglaševalskega arhiva in nezagotavljanje dostopa do javnih podatkov za raziskovalce. Modre kljukice, ki se pojavljajo poleg imen uporabnikov, so plačljiva storitev na omrežju X, katere namen naj bi bilo izkazovanje pristnosti tovrstnih uporabnikov.
Kot je presodila Evropska komisija, uporaba teh modrih kljukic omrežja X zavaja uporabnike. To predstavlja kršitev obveznosti, ki jih spletnim platformam nalaga evropski akt o digitalnih storitvah, in sicer da morajo prepovedati zavajajoče prakse na svojih storitvah.
V Bruslju opozarjajo, da lahko kdorkoli na omrežju X pridobi status preverjenega računa, X pa pri tem ne izvede bistvene preveritve, kdo dejansko stoji za računom. To uporabnikom po oceni komisije otežuje oceno pristnosti računov in vsebin, s katerimi se srečujejo.
"Ta prevara izpostavlja uporabnike goljufijam, vključno z goljufijami z izdajanjem za drugo osebo, ter drugim oblikam manipulacije zlonamernih akterjev," so v sporočilu za javnost zapisali na komisiji.
"Čeprav akt o digitalnih storitvah ne zahteva preverjanja uporabnikov, jasno prepoveduje spletnim platformam, da lažno trdijo, da so bili uporabniki preverjeni, če takšno preverjanje ni bilo opravljeno," so izpostavili.
Počasne obdelave podatkov
Komisija obenem omrežju X očita, da njegov oglaševalski arhiv ne izpolnjuje zahtev glede preglednosti in dostopnosti, ki jih določa akt o digitalnih storitvah. Kot poudarjajo, so dostopni arhivi oglasov, po katerih se da iskati, ključnega pomena za raziskovalce in civilno družbo, da lahko odkrijejo prevare, hibridne grožnje, usklajene informacijske operacije in lažne oglase.
V Bruslju so med drugim kritični do pretiranih zamud pri obdelavi podatkov in pomanjkanju ključnih informacij, kot so vsebina in tema oglasa ter pravna oseba, ki ga plačuje.
X prav tako raziskovalcem ne zagotavlja dostopa do javnih podatkov platforme. Med drugim so izpostavili, da pogoji storitve X prepovedujejo upravičenim raziskovalcem samostojen dostop do javnih podatkov. Poleg tega postopki omrežja X za dostop raziskovalcev do javnih podatkov postavljajo nepotrebne ovire, kar dejansko ovira raziskave več sistemskih tveganj v EU.
Bruselj je zato omrežju X naložil plačilo 120 milijonov evrov kazni. Višina globe je bila izračunana na podlagi narave teh kršitev, njihove resnosti in njihovega trajanja, so pojasnili.
X ima zdaj 60 delovnih dni časa, da obvesti komisijo o ukrepih za odpravo spornih praks glede uporabe modrih kljukic. Prav tako ima 90 delovnih dni časa, da komisiji predloži akcijski načrt za naslovitev preostalih kršitev.
Evropska komisija je pravni postopek proti družbenemu omrežju X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska, odprla 18. decembra 2023.
V Washingtonu kritični
Še pred objavo novice o kazni za X se je prav na tem družbenem omrežju oglasil podpredsednik ZDA JD Vance. "Krožijo govorice, da bo Evropska komisija omrežju X naložila kazen v višini več sto milijonov dolarjev, ker se ne ukvarja s cenzuro. EU bi morala podpirati svobodo govora, ne pa napadati ameriških podjetij zaradi nesmiselnih stvari," je bil kritičen.
Odločitev Bruslja je obsodil tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio. Kot je zapisal na omrežju X, ta kazen ni le napad na X, temveč "napad tujih vlad na vse ameriške tehnološke platforme in ameriško ljudstvo". "Dnevi cenzuriranja Američanov na spletu so mimo," je dodal.
Odločitev Bruslja se nanaša na transparentnost omrežja X in "nima nič opraviti s cenzuro", pa je novinarjem v odzivu dejala podpredsednica Evropske komisije, pristojna za tehnološko suverenost in varnost, Henna Virkkunen.
