(BRANJE) Ženske na čelu

Z nedavnimi izjavami, da bi se morale štiri nebele demokratske kongresnice - Ayanna Pressley, Alexandria Ocasio Cortez, Ilhan Omar in Rashida Tlaib - "vrniti v države, iz katerih so prišle", je predsednik ZDA Donald Trump ponovno pokazal, da je odkrito rasističen in seksističen. (Tri od omenjenih kongresnic so rojene v Združenih državah, četrta pa je državljanstvo pridobila kot najstnica.) Obenem pa je ta incident poudaril, da je na visokih političnih položajih čedalje več žensk, ne glede na to, kako se tega bojijo vase negotovi moški, kot je Trump. Pred enim stoletjem vodilne evropske sufražetke, kot so Inessa Armand, Rosa Luxemburg in Clara Zetkin, niso imele izbire. Če so želele uresničiti svoje cilje, so se bile primorane zanašati na vplivne moške. Eden od njih je bil sovjetski voditelj Vladimir Lenin, ki je zagovarjal odpravo "starih zakonov, ki so ženske postavili v podrejen položaj nasproti moškim". Armandova je bila z njim (domnevno) v zvezi, Zetkinova pa mu je leta 1920, leto po njegovem govoru o "nalogah ženskega delavskega gibanja v Sovjetski republiki", v intervjuju zastavila vprašanje o "ženskem vprašanju". Ta pristop je bil razumljiv, vendar se je izkazal za neučinkovitega. Lenin je vztrajal, da lahko ženske osvobodi le socializem, ki je obljubljal enakost za vse. "Kjer se ohrani moč kapitala," je dejal v govoru, "obdržijo moški svoje privilegije."
Toda čeprav je bilo v Sovjetski uniji od leta 1983 zaposlenih več kot 80 odstotkov žensk, starih med 15 in 54 let, so le redke imele kariero, v dobi stalinizma pa je bilo ženskam eksplicitno rečeno, naj se znova posvetijo družini. Moja prababica se je morala odpovedati službi učiteljice, potem ko je leta 1937 moj praded, Nikita Hruščov, prevzel vodenje Sovjetske zveze, da bi dajala zgled ostalim zaposlenim ženam političnih funkcionarjev. Danes ne le, da je število žensk v vladi ruskega predsednika Vladimirja Putina zelo majhno, ampak so njihove vloge v glavnem simbolične. Zgovorno je dejstvo, da sta duma (ruski parlament) in predsednik Putin leta 2017 sprejela spremembo zakona, ki je dekriminalizirala nekatere oblike družinskega nasilja - in to v državi, kjer v povprečju vsakih 40 minut umre ženska prav zaradi nasilja v družini.