Od tega tedna v Bosni in Hercegovini (BiH) ostaja samo še en segment resnice Natove oborožene sile - Eurofor, ki še ostajajo leto dni, da v tej (ne)državi čuvajo mir. Drugih segmentov ni oziroma je kriza, v kateri se širi strah. Sicer ni niti jasno, kakšen mir naj vzdržujejo mednarodne sile, kot tudi ni jasno, koga sploh lahko discplinira Urad visokega predstavnika (OHR). BiH namreč poka po šivih, polarizacija pa je dobila dodatno spodbudo, saj Republiko srbsko, ki je vendarle tudi notranje razdeljena, odločno podpirata Rusija in Kitajska, Srbija in njen predsednik Aleksandar Vučić pa sta nadzornika na terenu. Trese se tudi Federacija. Ali so Evropska unija in ZDA že dvignile roke od nestabilne države? Kajti tudi Federacija je sama po sebi krhka in vsaj za to vodja Republike srbske Milorad Dodik ni kriv.
Dosedanjega visokega predstavnika Valentina Inzka v Republiki srbski obtožujejo, da naj bi bil Dodika s kriminalizacijo zanikanja genocida "prisilil" k umiku podpisov z vseh dokumentov, ki zagotavljajo skupne državne aktivnosti, in k "odcepitvi". Inzkovega naslednika Christiana Schmidta pa Dodik preprosto ne priznava. "Ker da bi ga priznali, bi ga moral potrditi Varnostni svet Združenih narodov. Toda to se ni zgodilo, kajne, saj nima ne ruske in ne kitajske podpore," galami Dodik.
Ampak kaj je s Schmidtom? Je kdo v BiH že občutil kakšno njegovo pripombo, potezo, smernico? Ali se Schmidt kaj posvetuje z EU ali z ZDA? Ali pa je izgubljen in zmeden med orientalskimi lokavostmi? Kajti Schmidt je prvi visoki predstavnik v BiH, ki mu ni bilo dano pred Varnostnim svetom prebrati svojega poročila o stanju v BiH. Svoj tekst je delegacijam lahko zgolj razdelil in nič več. Če to ni svareče znamenje za BiH? Iz njegovega poročila prihajajo samo segmenti. Tako Dodik kuje načrte, da bi Srbe umaknil iz skupnih oboroženih sil, prevzel vojaške objekte na območju Republike srbske v lastne roke in vzpostavil svojo entitetno vojsko in policijo. Kar bi BiH vrnilo 30 let nazaj in uničilo daytonski sporazum, zato se BiH sooča z največjo eksistencialno krizo po vojni, ugotavlja poročilo.
Separatistična sporočila iz manjše entitete so postala vsakodnevna. Toda tudi v večji entiteti se nekaj kuha. Recimo: Sarajevo je bilo še pred desetimi dnevi polepljeno s plakati, ki so mladeniče pozivali, naj vstopijo v enote oboroženih sil BiH. Pri čemer uradno nikjer ni predvidena krepitev oboroženih sil. A mladeniči, ki vojne niso izkusili, saj so se rodili po njej, so se odzvali, saj imajo izkušnjo z brezposelnostjo in s siromaštvom. V vojski pa je vsaj neka plača.
Napetost v BiH po vojni res še nikoli ni bila večja. Kajti ni le Dodik tisti, ki grozi z vampirskim balom. Niso preveč glasni, toda ta ples oziroma Srbe podpirajo tudi federalni katoliki, torej Hrvati. Tisti tretji, torej Izetbegovićevi, pa brez konca in kraja govoričijo o pomoči zahodnih sil, čeprav vanjo niti sami ne verjamejo. In se za nameček prepirajo, kdo so pravi muslimani, ali tisti, ki se imenujejo Bošnjaki, ali tisti, ki so Bosanci. Čeprav besedi pravzaprav pomenita eno in isto. Toda Bošnjaki bi radi imeli svoje ime za simbol lastne nacionalistične vrednosti. Upajo pa seveda, da bo mednarodna pomoč denarna. Ker se pač na ta način da najlažje osebno obogateti.
Lahko Evropa to vzdrži?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
