Avstrijski parlament je včeraj zvečer sprejel zakon o prilagoditvi oziroma indeksiranju, kot rečejo pri severnih sosedih, otroškega dodatka za v tujini živeče otroke zaposlenih v Avstriji. Evropska komisija je zaradi zakona Avstriji že zagrozila s postopkom pred sodiščem EU, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. "Ko bo zakon dokončno sprejet in javno objavljen, komisija ne bo oklevala in bo uporabila pravne možnosti, ki jih ima kot varuhinja pogodb," je za agencijo v Bruslju dejal tiskovni predstavnik komisije Christian Wigand, "kajti gre za vprašanje osnovne poštenosti. Če delavci plačujejo prispevke v socialni sistem, morajo njega imeti tudi enake koristi."
Diskriminirani zaradi državljanstva
Evropska komisija je že marca poudarila, da pogodba o EU prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva. Takrat je navedla, piše slovenska tiskovna agencija STA, da so delavci migranti "upravičeni do enakih otroških dodatkov kot lokalni delavci - ne glede na kraj stalnega prebivališča otroka".
Parlament na Dunaju je zakon sprejel po burni razpravi in kljub številnim kritikam tudi iz držav, iz katerih je v Avstriji največ delavcev migrantov. Vlada na Dunaju je ocenila, da bo ukrep vplival na okoli 130.000 otrok tujih delavcev. Največ izplačil, ki jih je skupaj ta hip za 273 milijonov evrov, gre na Madžarsko in Slovaško, sledijo Poljska, Romunija, Češka in Slovenija. Zanimivo pa je, da se bo otroški dodatek za delavce iz držav z višjimi življenjskimi stroški, kot jih ima Avstrija, denimo iz Švice, poslej celo nekoliko zvišal. Skupaj v Avstriji vsem otrokom namenijo letno okoli 4,4 milijarde evrov socialnih podpor.
Gluhi za proteste opozicije
Opozicija je v razpravi pred glasovanjem opozarjala predvsem na kadrovsko stisko, denimo na področju zdravstvene nege, ki jo rešujejo zlasti delavci migranti iz vzhodnoevropskih držav. Da bo ukrep najbolj prizadel že tako najslabše plačane tuje delavce v Avstriji, je po poročanju avstrijske televizije ORF opozarjala poslanka opozicijskih socialdemokratov Maria Holzleitner. Da je to "črna ura za Avstrijo" so v protestnem pismu kanclerju Sebastianu Kurzu in vicekanclerju Heinz-Christianu Stracheju zapisale evropske poslanke iz Avstrije Evelyn Regner, Monika Vana in koroška Slovenka Angelika Mlinar. Vladajoči ljudska stranka in svobodnjaki so kljub vsemu vztrajali, da gre za pravičnejši sistem od sedanjega. Avstrijska ministrica za družino Juliane Bogner-Strauss je izpostavila, da bodo z ukrepom privarčevali več kot 100 milijonov evrov.
Tako bodo tudi delavci migranti iz Slovenije v Avstriji poslej prejemali otroški dodatek, za blizu 11.000 otrok glede na raven življenjskih stroškov v Sloveniji. Spričo tega bodo od sedanje vsote 17,4 milijona evrov izgubili skupno okoli pet milijonov evrov letno. Slovenski delavci za otroka zdaj povprečno prejmejo 114 evrov, avstrijski pa 150 evrov mesečno. Do otroškega dodatka so upravičeni ne glede na višino plače, se pa višina razlikuje glede na otrokovo starost.
