Avstrijske manjšine: Boj za primeren šolski model

Predsednik Stalne konference sosvetov avtohtonih narodnih skupnosti Avstrije Bernard Sadovnik, sicer tudi župan Globasnice, dvojezične občine na avstrijskem Koroškem, je posebej za Večer povedal, da je njegovo zaskrbljeno javno pismo, ki ga je v začetku tedna naslovil na avstrijskega ministra za izobraževanje Christopha Wiederkehra, vendarle obrodilo določen sad: "Zdaj so nam namreč na sestanku na Dunaju obljubili nadaljnje pogovore o prihodnjem šolskem modelu izobraževanja otrok v jezikih avstrijskih narodnih skupnosti izven avtohtonega naselitvenega ozemlja naših manjšin, predvsem na Dunaju."

Sadovnik je namreč v odprtem pismu, ki ga je podpisal še tajnik Stalne konference sosvetov Karl Hanzl, ki je tudi predsednik šolskega društva Komenský,​ izrazil "veliko razočaranje in zaskrbljenost", ker ministrstvo vztraja pri modelu tako imenovane evropske šole. "Evropska šola, ki je bila pred dvema tednoma predstavljena kot edina realistična alternativa, ne more zadovoljiti potreb avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Zato ta pristop odločno zavračamo," sta zapisala tvorca javnega pisma. Dodala sta, da so na ministrstvu že lani predstavili šolski model, imenovan sistem Komenský, ki ga predlagajo in podpirajo narodne skupnosti. Ta model tedaj ni bil postavljen pod vprašaj: "Zato smo na tej podlagi skupaj z govorci za vprašanja narodnih skupnosti parlamentarnih strank začeli razpravljati o zakonskem predlogu. Ker narodne skupnosti v velemestnem okolju vsako leto izgubimo za en letnik svojih otrok, smo začele pripravljati ustanovitev šole. Ustanovljena so bila šolska društva. Prepričevali in motivirali smo starše, šolski sistem smo predstavljali širši javnosti." Nato pa se je zgodil preobrat, saj je ministrstvo potrdilo, da vztraja pri modelu evropske šole.

Kot pove Sadovnik, je evropska šola morda uspešen model za določene ciljne skupine: "Vendar ne ustreza ne ustavni nalogi iz 2. odstavka 8. člena Zveznega ustavnega zakona, ne obveznostim iz Avstrijske državne pogodbe, pa ne Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin ter ne Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih." Takole razloži Sadovnik: "Šola Komenský na Dunaju obstaja za pripadnike češke in slovaške manjšine že 150 let. Zadnjih trideset let se je še posebej prilagodila potrebam narodnih skupnosti. Otrok se že v vrtcu začne učiti oba jezika, torej manjšinskega oziroma maternega in nemščino. Po dveh letih ljudske šole je usposobljen, da normalno sledi pouku v obeh jezikih. Takšno izobraževanje se nato nadaljuje do konca gimnazije oziroma srednje šole. Pri evropski šoli pa se dvojezični pouk začne šele pri desetem letu otrokove starosti, torej brez primarne ravni. Hkrati je to bolj elitna šola, največkrat za otroke diplomatov ali vodilnih tujih družb. Ampak tisti, ki resno misli ohraniti narodne skupnosti, mora mladim omogočiti, da svoj jezik razvijajo kot jezik izobraževanja in vsakdanjega življenja: od predšolske vzgoje do mature."

Tega evropska šola po Sadovnikovem mnenju ne more zagotoviti. "Ustvariti moramo sodoben zakon o narodnih skupnostih ter pravni in finančni okvir za neprekinjeno jezikovno izobraževanje od predšolske vzgoje prek šolanja do mature. In seveda ne gre za posebne pravice, temveč za izpolnjevanje obstoječih ustavnopravnih in mednarodnopravnih obveznosti Avstrije. Predvsem pa gre za prihodnost naših jezikov in kultur." Mimogrede, na Dunaju k fakultativnemu pouku slovenščine hodi več kot sto otrok, financiran pa je iz Slovenije.

Na sestanku na Dunaju, kjer so predstavniki avstrijskih manjšin govorili s predstavniki ministrstva in zveznega parlamenta, so torej spet v pretres vrnili model Komenský. Sadovnik je optimističen, saj jim je prisluhnil generalni sekretar ministrstva za izobraževanje Alexander Huber, predsednik zveznega parlamenta Walter Rosenkranz pa jih je v zahtevi izrecno podprl.