Cene zemeljskega plina na evropskem trgu so danes zabeležile občutno rast. Vzrok za podražitev gre iskati v spletu okoliščin, ki vključujejo nizke zimske temperature na stari celini ter napovedi o motnjah v dobavi iz Združenih držav Amerike, kjer se spopadajo z obsežno arktično nevihto.
Na referenčni nizozemski borzi TTF je cena za megavatno uro plina z dobavo v februarju dopoldne dosegla 41,11 evra, kar predstavlja 2,52-odstotno podražitev glede na zaključni tečaj preteklega tedna. V nekem trenutku je cena na odprtju trgovanja poskočila celo na 43 evrov, s čimer se je vrednost energenta stabilizirala na najvišji ravni od lanskega junija. Od začetka leta se je plin na borzi TTF podražil že za približno 38 odstotkov, samo v preteklem tednu pa je cena narasla za 13 odstotkov.
Praznjenje evropskih skladišč in težave čez lužo
Vzrok za trenutno dogajanje ni le v trenutnih vremenskih razmerah, temveč tudi v stanju zalog. Nizek temperature, ki v Evropi vztrajajo od začetka januarja, so pospešeno izpraznile plinska skladišča. Če so bila ta v preteklih letih v tem času na ravni Evropske unije napolnjena približno 67-odstotno, so se sedaj zaloge spustile na 45,59 odstotka. Kot poroča hrvaški portal Index, najnižjo raven zalog beleži Hrvaška, kjer je zasedenost skladišč le 24,14-odstotna.
Dodaten pritisk na cene ustvarjajo strahovi glede zanesljivosti dobave iz ZDA. Na ameriškem trgu so terminske pogodbe za plin v preteklem tednu poskočile za skoraj 70 odstotkov, na 5,35 dolarja za milijon britanskih termalnih enot (mmBtu), kar je najvišja raven od decembra 2022. Razlog tiči v napovedani arktični nevihti, ki je povzročila težave v proizvodnji. Podjetja v delih Teksasa in Nove Mehike so bila prisiljena ustaviti vrtanje zaradi zmrzovanja vode in drugih tekočin v plinskih vrtinah. Tovrstne ekstremne razmere so v preteklosti, denimo januarja 2024 in februarja 2022, že povzročile začasne ustavitve proizvodnje, ki pa se je običajno obnovila v mesecu ali dveh.
Obeti za prihodnost
V tem tednu se v ZDA pričakuje skokovita rast povpraševanja po plinu, ki naj bi dosegla 156 milijard kubičnih čevljev na dan, kar znatno presega petletno januarsko povprečje. Kljub trenutnim pretresom pa Evropa ne miruje pri zagotavljanju dolgoročne energetske varnosti. Po napovedih Mednarodne agencije za energijo (IEA) bo Evropa letos uvozila rekordne količine plina, pri čemer se bo najbolj povečal prav uvoz iz ZDA.
Ministri držav članic EU so medtem potrdili načrt o prepovedi uvoza ruskega plina od leta 2027. Uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz Rusije bo v celoti prepovedan že z začetkom prihodnjega leta, uvoz po plinovodih pa od jeseni. Države članice bodo imele možnost skrajni rok za ustavitev uvoza premakniti najkasneje do 1. novembra 2027, vendar le v primeru, da jim ne bi uspelo pravočasno zapolniti zalog s plinom drugih dobaviteljev pred kurilno sezono.
